S papežem Frančiškom skozi minuli teden

VATIKAN (nedelja, 20. oktober 2013, RV) – »Cerkev ima svoje korenine v nauku apostolov, ki so pristni Kristusovi pričevalci. A vedno gleda v prihodnost, trdno se zaveda, da je poslana od Jezusa, da je misijonarska in tako prinaša Jezusovo ime z molitvijo, oznanjevanjem in pričevanjem. Cerkev, ki se zapira vase in v preteklost, ali pa Cerkev, ki gleda samo na mala pravila navad, je Cerkev, ki izdaja lastno identiteto. Vase zaprta Cerkev izdaja svojo identiteto. Ponovno torej odkrijmo vso lepoto in odgovornost Cerkve, ki je apostolska.« Tako je papež Frančišek nadaljeval cikel katehez o veroizpovedi in med splošno avdienco v minulem tednu spregovoril o apostolskosti Cerkve.

Apostolska Cerkev: Moliti in oznanjati evangelij
Izpovedovati, da je Cerkev apostolska, pomeni izpostaviti temeljno vez, ki jo ima z apostoli – s tisto majhno skupino dvanajstih mož, ki jih je Jezus nekega dne poklical k sebi, poklical jih je po imenu, da bi ostali z njim in da bi jih poslal oznanjat. Beseda ''apostol'' namreč pomeni ''odposlanec''. Apostoli so bili izbrani, poklicani in poslani od Jezusa, da bi nadaljevali njegovo delo, je pojasnil papež Frančišek. Njihovo delo pa je, da molijo in da oznanjajo evangelij. Molitev in oznanjevanje sta tudi danes glavni nalogi duhovnikov, škofov in tudi papeža, prav tako pa veljata za vsakega vernika, če želi biti apostol. To je apostolska Cerkev, to je temeljna vez, ki jo imamo z apostoli, je poudaril.

Nova evangelizacija: Božje usmiljene narediti vidno
»Nova evangelizacija pomeni prebuditi v srcu in mislih naših sodobnikov življenje vere,« je dejal papež udeležencem plenarnega zasedanja Papeškega sveta za pospeševanje nove evangelizacije. Čeprav je vera Božji dar, pa je pomembno, je poudaril Frančišek, da mi, kristjani na konkreten način živimo vero preko ljubezni, sloge, veselja, trpljenja. To namreč sproži vprašanja, kot so: Zakaj živijo tako? Kaj jih žene? Gre za vprašanja, ki »vodijo v srce evangelizacije, ki je pričevanje vere in ljubezni«. Še posebej v teh časih potrebujemo verodostojne pričevalce, ki z življenjem in tudi z besedami delajo evangelij viden, prebujajo pozornost za Jezusa Kristusa in lepoto Boga. Potrebni so namreč kristjani, ki današnjim ljudem naredijo vidno Božje usmiljenje, njegovo nežnost do vsakega bitja. »Nova evangelizacija, medtem ko poziva k pogumu, da hodimo proti toku, da se spreobrnemo stran od idolov k enemu Bogu, ne more da ne bi uporabljala govorice usmiljenja, sestavljene iz gest in drž, prej kot iz besed.« Cerkev sredi človeštva danes govori: 'Pridite k Jezusu, vsi vi, ki ste utrujeni in obteženi, našli boste počitek za svoje duše. Pridite k Jezusu. Samo on ima besede večnega življenja.'

Pri papežu komisija za prevajanje bogoslužnih besedil v angleščino
Papež Frančišek je v minulem tednu sprejel v avdienco člane mednarodne komisije za prevajanje bogoslužnih besedil v angleški jezik. Kot je dejal, je bila komisija ustanovljena z namenom, da bi prispevala k veliki liturgični prenovi, h kateri je pozval drugi vatikanski koncil. Petdeseta obletnica komisije je priložnost za zahvalo za neizmerno delo, ki ga je opravila v teh letih, ne le kar se tiče prevajanja liturgičnih besedil v angleški jezik, ampak tudi na področju proučevanja, razumevanja in približevanja bogatega molitvenega in zakramentalnega izročila Cerkve. Delo komisije je bistveno prispevalo tudi k bolj zavestni, dejavni in pobožni udeležbi pri bogoslužju, k čemur je pozval drugi vatikanski koncil.

Pri papežu dobrotniki umetnosti Vatikanskih muzejev
Pri papežu so včeraj bili člani fundacije Dobrotniki umetnosti Vatikanskih muzejev, ki že trideset let pomagajo pri restavriranju umetnin, ki se nahajajo v vatikanskih zbirkah, ter tudi k izpolnjevanju verske, umetnostne in kulturne vloge muzejev. »V vsaki dobi je Cerkev pozivala umetnosti, naj izrazijo lepoto vere in oznanjajo evangeljsko sporočilo o bogastvu Božjega stvarstva, o dostojanstvu človeka, ki je ustvarjen po Božji podobi, in o moči smrti in vstajenja Kristusa, ki je prinesel odrešenje in ponovno rojstvo v svet, zaznamovan s tragedijo greha in smrti,« jim je povedal papež.

Nekatere druge papeške avdience
Papež Frančišek je prejšnji teden v avdienco sprejel palestinskega predsednika Mahmuda Abasa in kamerunskega predsednika Paula Biyo. Posebno srečanje s svetim očetom pa je potekalo v torek, 15. oktobra, ko je nastopil službo novi vatikanski državni tajnik msgr. Pietro Parolin. Po dobrih sedmih letih je s tem prenehala služba dosedanjemu državnemu tajniku kardinalu Tarcisiju Bertoneju.

Papeževe jutranje pridige
Med jutranjimi svetimi mašami v Domu sv. Marte je papež Frančišek opozoril pred ''Jonovim sindromom'', ki hoče urejeno in lepo svetost, ki misli, da je zveličanje odvisno od naših del, a v sebi nima gorečnosti za oznanjevanje evangelija ubogim. Posvaril je tudi pred nevarnostjo, da se vera spremeni v ideologijo, v moraliziranje. Učenec tako izgubi vero, ima ključe spoznanja, a z njimi ne odpre vrata Jezusu. Cerkev se tako oddaljuje od ljudje in ljudje od Cerkve. Do te drže pa pride, če kristjan ne moli. Če kristjan ne moli, se vrata zaprejo, vera postane ideologija. Kajti ključ, ki odpira vrata vere, je molitev. V eni od pridig pa je papež govoril o nevarnosti malikovalstva in hinavščine. Vsi namreč imamo potrebo po čaščenju, kajti v sebi imamo odtis Boga; in če ne častimo Boga, častimo stvari. Mi vsi imamo v sebi skritega kakšnega malika, je dejal papež. Spet drugič pa je sveti oče spomnil na ostarele duhovnike in redovnice ter jih imenoval svetišča svetosti in apostolskosti.

Audio: