VATIKAN (nedelja, 20. oktober 2013, RV) – »Cerkev ima svoje korenine v nauku
apostolov, ki so pristni Kristusovi pričevalci. A vedno gleda v prihodnost,
trdno se zaveda, da je poslana od Jezusa, da je misijonarska in tako prinaša Jezusovo
ime z molitvijo, oznanjevanjem in pričevanjem. Cerkev, ki se zapira
vase in v preteklost, ali pa Cerkev, ki gleda samo na mala pravila navad, je Cerkev,
ki izdaja lastno identiteto. Vase zaprta Cerkev izdaja svojo identiteto. Ponovno torej
odkrijmo vso lepoto in odgovornost Cerkve, ki je apostolska.« Tako je papež Frančišek
nadaljeval cikel katehez o veroizpovedi in med splošno avdienco v minulem tednu spregovoril
o apostolskosti Cerkve.
Apostolska Cerkev: Moliti in oznanjati evangelij Izpovedovati,
da je Cerkev apostolska, pomeni izpostaviti temeljno vez, ki jo ima z apostoli – s
tisto majhno skupino dvanajstih mož, ki jih je Jezus nekega dne poklical k sebi, poklical
jih je po imenu, da bi ostali z njim in da bi jih poslal oznanjat. Beseda ''apostol''
namreč pomeni ''odposlanec''. Apostoli so bili izbrani, poklicani in poslani od Jezusa,
da bi nadaljevali njegovo delo, je pojasnil papež Frančišek. Njihovo delo pa je, da
molijo in da oznanjajo evangelij. Molitev in oznanjevanje sta tudi danes glavni nalogi
duhovnikov, škofov in tudi papeža, prav tako pa veljata za vsakega vernika, če želi
biti apostol. To je apostolska Cerkev, to je temeljna vez, ki jo imamo z apostoli,
je poudaril.
Nova evangelizacija: Božje usmiljene narediti vidno »Nova
evangelizacija pomeni prebuditi v srcu in mislih naših sodobnikov življenje vere,«
je dejal papež udeležencem plenarnega zasedanja Papeškega sveta za pospeševanje nove
evangelizacije. Čeprav je vera Božji dar, pa je pomembno, je poudaril Frančišek, da
mi, kristjani na konkreten način živimo vero preko ljubezni, sloge, veselja, trpljenja.
To namreč sproži vprašanja, kot so: Zakaj živijo tako? Kaj jih žene? Gre za vprašanja,
ki »vodijo v srce evangelizacije, ki je pričevanje vere in ljubezni«. Še posebej
v teh časih potrebujemo verodostojne pričevalce, ki z življenjem in tudi z besedami
delajo evangelij viden, prebujajo pozornost za Jezusa Kristusa in lepoto Boga. Potrebni
so namreč kristjani, ki današnjim ljudem naredijo vidno Božje usmiljenje, njegovo
nežnost do vsakega bitja. »Nova evangelizacija, medtem ko poziva k pogumu, da hodimo
proti toku, da se spreobrnemo stran od idolov k enemu Bogu, ne more da ne bi uporabljala
govorice usmiljenja, sestavljene iz gest in drž, prej kot iz besed.« Cerkev sredi
človeštva danes govori: 'Pridite k Jezusu, vsi vi, ki ste utrujeni in obteženi, našli
boste počitek za svoje duše. Pridite k Jezusu. Samo on ima besede večnega življenja.'
Pri
papežu komisija za prevajanje bogoslužnih besedil v angleščino Papež Frančišek
je v minulem tednu sprejel v avdienco člane mednarodne komisije za prevajanje bogoslužnih
besedil v angleški jezik. Kot je dejal, je bila komisija ustanovljena z namenom, da
bi prispevala k veliki liturgični prenovi, h kateri je pozval drugi vatikanski koncil.
Petdeseta obletnica komisije je priložnost za zahvalo za neizmerno delo, ki ga je
opravila v teh letih, ne le kar se tiče prevajanja liturgičnih besedil v angleški
jezik, ampak tudi na področju proučevanja, razumevanja in približevanja bogatega molitvenega
in zakramentalnega izročila Cerkve. Delo komisije je bistveno prispevalo tudi k bolj
zavestni, dejavni in pobožni udeležbi pri bogoslužju, k čemur je pozval drugi vatikanski
koncil.
Pri papežu dobrotniki umetnosti Vatikanskih muzejev Pri papežu
so včeraj bili člani fundacije Dobrotniki umetnosti Vatikanskih muzejev, ki
že trideset let pomagajo pri restavriranju umetnin, ki se nahajajo v vatikanskih zbirkah,
ter tudi k izpolnjevanju verske, umetnostne in kulturne vloge muzejev. »V vsaki
dobi je Cerkev pozivala umetnosti, naj izrazijo lepoto vere in oznanjajo evangeljsko
sporočilo o bogastvu Božjega stvarstva, o dostojanstvu človeka, ki je ustvarjen po
Božji podobi, in o moči smrti in vstajenja Kristusa, ki je prinesel odrešenje in ponovno
rojstvo v svet, zaznamovan s tragedijo greha in smrti,« jim je povedal
papež.
Nekatere druge papeške avdience Papež Frančišek je prejšnji
teden v avdienco sprejel palestinskega predsednika Mahmuda Abasa in kamerunskega predsednika
Paula Biyo. Posebno srečanje s svetim očetom pa je potekalo v torek, 15. oktobra,
ko je nastopil službo novi vatikanski državni tajnik msgr. Pietro Parolin. Po dobrih
sedmih letih je s tem prenehala služba dosedanjemu državnemu tajniku kardinalu Tarcisiju
Bertoneju.
Papeževe jutranje pridige Med jutranjimi svetimi mašami
v Domu sv. Marte je papež Frančišek opozoril pred ''Jonovim sindromom'', ki hoče urejeno
in lepo svetost, ki misli, da je zveličanje odvisno od naših del, a v sebi nima gorečnosti
za oznanjevanje evangelija ubogim. Posvaril je tudi pred nevarnostjo, da se vera spremeni
v ideologijo, v moraliziranje. Učenec tako izgubi vero, ima ključe spoznanja, a z
njimi ne odpre vrata Jezusu. Cerkev se tako oddaljuje od ljudje in ljudje od Cerkve.
Do te drže pa pride, če kristjan ne moli. Če kristjan ne moli, se vrata zaprejo, vera
postane ideologija. Kajti ključ, ki odpira vrata vere, je molitev. V eni od pridig
pa je papež govoril o nevarnosti malikovalstva in hinavščine. Vsi namreč imamo potrebo
po čaščenju, kajti v sebi imamo odtis Boga; in če ne častimo Boga, častimo stvari.
Mi vsi imamo v sebi skritega kakšnega malika, je dejal papež. Spet drugič pa je sveti
oče spomnil na ostarele duhovnike in redovnice ter jih imenoval svetišča svetosti
in apostolskosti.