Papež članom Papeškega sveta za pospeševanje nove evangelizacije: Svet potrebuje kisik evangelija!

VATIKAN (ponedeljek, 14. oktober 2013, RV) – Papež Frančišek je danes sprejel v avdienco petdeset udeležencev plenarnega zasedanja Papeškega sveta za pospeševanje nove evangelizacije. V govoru je naredil tri poudarke, in sicer na prvenstveni vlogi pričevanja, potrebi po srečanju z drugimi in pastoralnem načrtu, ki je usmerjen na bistveno.

Primat pričevanja
»Nova evangelizacija pomeni prebuditi v srcu in mislih naših sodobnikov življenje vere,« je dejal papež. Čeprav je vera Božji dar, pa je pomembno, da mi, kristjani na konkreten način živimo vero preko ljubezni, sloge, veselja, trpljenja. To namreč sproži vprašanja, kot so: Zakaj živijo tako? Kaj jih žene? Po Frančiškovih besedah gre za vprašanja, ki »vodijo v srce evangelizacije, ki je pričevanje vere in ljubezni«. Še posebej v teh časih potrebujemo verodostojne pričevalce, ki z življenjem in tudi z besedami delajo evangelij viden, prebujajo pozornost za Jezusa Kristusa in lepoto Boga.

Potrebni so namreč kristjani, ki današnjim ljudem naredijo vidno Božje usmiljenje, njegovo nežnost do vsakega bitja. »Nova evangelizacija, medtem ko poziva k pogumu, da hodimo proti toku, da se spreobrnemo stran od idolov k enemu Bogu, ne more da ne bi uporabljala govorice usmiljenja, sestavljene iz gest in drž, prej kot iz besed.« Cerkev sredi človeštva danes govori: 'Pridite k Jezusu, vsi vi, ki ste utrujeni in obteženi, našli boste počitek za svoje duše. Pridite k Jezusu. Samo on ima besede večnega življenja.'

Papež je še spomnil, da je vsak krščeni prinašalec Kristusa. Kdor je srečal Jezusa, tako kot Samarijanka pri studencu, tega doživetja ne more obdržati zase, ampak čuti željo, da bi Jezusa ponesel tudi drugim. Vsi se moramo vprašati, ali drugi vidijo v našem življenju toplino vere, ali vidijo na našem obrazu veselje, da smo srečali Kristusa.

Iti naproti
V nadaljevanju je papež Frančišek spregovoril o srečanju, o hoji naproti drugim. Nova evangelizacija je obnovljeno gibanje proti tistim, ki so izgubili vero in globok smisel življenja. Ta dinamizem je po papeževih besedah del velikega Kristusovega poslanstva, da v svet prinese življenje in človeštvu Očetovo ljubezen. Božji Sin je izstopil iz svojega božanskega stanja in je prišel nam naproti. Cerkev je znotraj tega gibanja in vsak kristjan je poklican, da gre naproti drugim, da se pogovarja s tistimi, ki ne mislijo tako kot mi, ki imajo drugačno vero ali je nimajo. Srečati je treba vse, kajti vsem je skupno to, da smo ustvarjeni po Božji podobi.

»Lahko gremo naproti vsem, brez strahu in brez da bi se odpovedali svoji pripadnosti,« je spodbudil papež. »Nihče ni izključen iz življenjskega upanja, Božje ljubezni. Cerkev je poslana, da povsod prebudi to upanje, predvsem tam, kjer je zadušeno s težkimi življenjskimi pogoji, včasih nečloveškimi, kjer upanje ne diha, duši. Potreben je kisik evangelija, dih Duha Kristusa Vstalega, ki upanje ponovno prižge v naših srcih.« Frančišek je dodal, da je Cerkev hiša, kjer so vrata vedno odprta. Ne samo zato, da bi vsak lahko bil sprejet in bi začutil ljubezen in upanje, ampak tudi zato, da lahko izstopimo in to ljubezen in upanje ponesemo drugim. Sveti Duha nas spodbuja, da izstopimo iz našega ograjenega prostora, in nas vodi vse do periferij človeštva.

Naravnanost pastoralnega načrta na bistveno
Vse to v Cerki ni prepuščeno slučaju ali improvizaciji. Zahteva se skupna zavzetost za pastoralni načrt, ki poudarja bistveno in je osredotočen na bistveno, to je na Jezusa Kristusa, je zatrdil papež in tako spregovoril še o tretjem pomembnem elementu. Opozoril je, da razkropljenost med mnoge sekundarne in površinske stvari ničemur ne koristi. Treba se je osredotočiti na temeljno realnost in to je: »srečanje s Kristusom, njegovim usmiljenjem in ljubeznijo ter ljubiti brate kot je On ljubil nas. Načrt, ki ga razvnemata ustvarjalnost in domišljija Svetega Duha, ki nas tudi spodbuja, da prehodimo nove poti, pogumno in ne da bi okamneli,« je poudaril papež.

Ob koncu govora je še poudaril pomen kateheze, ki je trenutek evangelizacije. Delo, ki ga opravljajo katehisti je po papeževih besedah dragoceno za novo evangelizacijo. Prav tako pa je pomembno, da so starši prvi katehisti, prvi vzgojitelji v veri v lastni družini, in sicer s pričevanjem in besedo.

Audio: