Papež Frančišek pri jutranji pridigi: Vsi imamo v sebi skritega kakšnega malika!

VATIKAN (torek, 15. oktober 2013, RV) – Da kristjani ne bi padli v past malikovalstva in hinavščine, je treba uresničevati zapovedi ljubezni do Boga in ljubezni do bližnjega. Tako je dejal papež Frančišek med jutranjo mašo v kapeli Doma sv. Marte, ko je ponovno spregovoril o pasteh, ki pretijo verskemu življenju. Posvaril je pred nevarnostjo, da bi postali apostoli lastnih idej ali pobožni do lastnega blagostanja in ne do Boga; ali pa, da bi obrekovali nekoga, ker ne ustreza določenemu formalizmu ter pri tem pozabili, da nova zapoved krščanstva pomeni ljubezen do bližnjega, brez ''če-ja'' in brez ''ampak-a''.

Papež Frančišek je pri pridigi izhajal iz Pavlovega Pisma Rimljanom ter tako obsodil greh malikovalstva tistih, ki »čeprav so Boga spoznali, ga niso kot pa Boga slavili ali se mu zahvalili«, rajši »so častili ter molili stvari kot pa Stvarnika, ki je slavljen na veke«. To je idolatrija, malikovalstvo, ki duši resnico vere, kjer se razodeva Božja pravičnost, je poudaril papež: »Vsi imamo potrebo po čaščenju, kajti v sebi imamo odtis Boga; in ko ne častimo Boga, častimo stvari.« Tako pride do prehoda od vere v malikovalstvo. Malikovalci nimajo nobenega opravičila: čeprav so spoznali Boga, ga kot Boga niso slavili in se mu niso zahvaljevali. Pot, ki vodi v malikovalstvo, Pavel jasno nakaže: izgubili so se v svojem praznem premišljevanju in njihove nespametne misli so otemnele. To je »egoizem lastnih misli«, ko sem jaz tisti, ki ustvarjam resnico s svojim mišljenjem.

Pred dva tisočimi leti je sv. Pavel kritiziral malikovalce, ki so se klanjali pred plazilci, pticami in četveronožci. Morda bi rekli, da danes več nihče ne časti kipov, a temu po papeževih besedah ni tako, malikovalstvo je našlo druge oblike: »Tudi danes je mnogo malikov in tudi danes je veliko malikovalcev, ki mislijo, da so modri. In to tudi med nami, med kristjani.« Tudi med kristjani so torej takšni, ki sebe imajo za modre, ki vedo vse. A so se poneumili; nespremenljivo slavo Boga so zamenjali za neko podobo, za svoj jaz, svoje ideje, svojo udobnost. Ne gre samo za nekaj zgodovinskega, tudi danes obstajajo idoli. »Mi vsi imamo v sebi kakšnega skritega malika. Lahko se vprašamo pred Bogom: Kaj je moj skriti malik? Tisto, kar zaseda Gospodovo mesto?« je spodbudil papež.

Če sv. Pavel malikovalce imenuje neumneže, Jezus v današnjem evangeliju enako pravi za hinavce. Uteleša jih farizej, ki se zgraža, da je Jezus sedel za mizo, ne da bi se prej umil. »Vi, farizeji, čašo in skledo čistite od zunaj, kar pa je znotraj v vas, je polno ropa in hudobije,« odgovori Učitelj in doda: »Dajte raje to, kar je znotraj, v miloščino in, glejte, vse vam bo čisto.« Po Frančiškovih besedah nam Jezus svetuje, naj ne gledamo zunanjosti, ampak naj se napotimo naravnost k resnici: »Krožnik je krožnik, a najpomembnejše je to, kar je v krožniku – hrana. Če pa si ti prazen, če si karierist, če si ambicioznež, če si oseba, ki vedno hvali sama sebe ali ti je všeč samohvala, ker misliš, da si popoln, daj malo v miloščino in to bo ozdravilo tvojo hinavščino.« Gospodova pot je torej tole: »Častiti Boga, ljubiti Boga nad vse in ljubiti bližnjega. Je zelo preprosto in zelo težko. To lahko storimo samo z milostjo. Prosimo za milost,« je sklenil pridigo papež Frančišek.

Audio: