Frančišek: Zahvala kardinalu Bertoneju za zvesto služenje
VATIKAN (torek, 15. oktober 2013, RV) – Danes opoldne je msgr. Pietro Parolin
nastopil službo vatikanskega državnega tajnika. Na to mesto ga je papež Frančišek
imenoval 30. avgusta letos. S tem je prenehala služba dosedanjemu državnemu tajniku
kardinalu Tarcisiju Bertoneju. Slovesno srečanje, na katerem so poleg papeža in kardinala
Bertoneja bili navzoči tudi odgovorni za različne urade na državnem tajništvu, je
potekalo v knjižnici državnega tajništva v Vatikanu. Msgr. Parolin se dogodka ni mogel
udeležiti zaradi manjšega kirurškega posega.
Sveti oče je zbrane tudi nagovoril
ter se kardinalu Bertoneju zahvalil za delo, ki ga je kot državni tajnik začel opravljali
15. septembra 2006. Izpostavil je njegovo salezijansko pripadnost, ki je zaznamovala
celotno kardinalovo pot ter ga vodila, da je vse prejete zadolžitve izpolnjeval z
globoko ljubeznijo do Cerkve, veliko plemenitostjo in tisto »tipično salezijansko
mešanico«, ki združuje iskrenega duha pokorščine in veliko svobodo v dajanju pobud
in v osebni ustvarjalnosti. »Za vsakega salezijanca pa se ljubezen do Cerkve na
prav poseben način izraža v ljubezni do Petrovega naslednika,« je dejal papež
in nato poudaril držo brezpogojne zvestobe in absolutne vdanosti Petru, kar je bila
značilna karakteristika kardinala Bertoneja kot državnega tajnika tako do Benedikta
XVI. kot do Frančiška. Sveti oče je zaželel dobrodošlico tudi novemu državnemu tajniku
msgr. Parolinu, ki bo zaradi kirurškega posega službo začel opravljati čez nekaj
tednov. Kot je dejal papež, Parolin zelo dobro pozna državno tajništvo, kjer je že
služboval več let, zato se bo na nek način vrnil »domov«.
Zbrane je
nagovoril tudi kardinal Bertone in se papežu Frančišku zahvalil za njegovo dobrohotnost.
Spomnil je na sedem let služenja Benediktu XVI. in sedem mesecev papežu Frančišku.
Kot je dejal, ga je ob papežu Benediktu XVI. navdušilo to, da je videl Cerkev, ki
je samo sebe v globini dojela kot občestvo, obenem pa bila zmožna spregovoriti svetu,
srcu in mislim vsakega, in to z doktrinalno jasnostjo in miselno veličino. Izpostavil
je odnos med vero in razumom, človeškim pravom in naravnim pravom, ovrednotenje skupne
krščanske identitete z brati drugih krščanskih cerkva in skupnosti, obnovljen teološki
dialog z judi, dialog vzajemnega spoštovanja z muslimani ter papeževe okrožnice. »Papež
Benedikt XVI. je bil reformator vesti in klera. Njegov pontifikat je prohodil pomembne
pastoralne načrte: Pavlovo leto, leto duhovnikov in iztekajoče se leto vere. Globoko
je trpel zaradi hudega, ki je iznakazilo obličje Cerkve,« je dejal kardinal Berotne.
Dodal je, da papeža Frančiška danes ne vidi toliko kot revolucionarja, ampak kot kontinuiteto
s papežem Benediktom XVI., kljub različnim poudarkom in segmentom osebnega življenja.
Papežu Frančišku se je zahvalil za dobrohotno naklonjenost: za poslušanje, nežnost,
usmiljenje, zaupnost, ki jih je osebno lahko doživel preko številnih pogovorov, gest,
nepričakovanih telefonskih klicev in nalog, ki mu jih je zaupal.