Papež Frančišek med jutranjo mašo spodbudil k pogumni molitvi: Molitev, ki ni pogumna,
ni prava molitev
VATIKAN (četrtek, 10. oktober 2013, RV) – Papež Frančišek je med današnjo jutranjo
sveto mašo v kapeli Doma sv. Marte poudaril pomen pogumne molitve. Izhajal je iz evangeljskega
odlomka, v katerem Jezus preko prilike o nadležnem prijatelju, ki zaradi svoje vztrajnosti
prejme to, kar želi, pokaže na nujnost zaupne in vztrajne molitve.
»Kako
mi molimo?« je zastavil vprašanje papež. »Molimo iz navade, pobožno in brezskrbno,
ali pa se pogumno postavimo pred Gospoda, da bi ga prosili milosti, da bi ga prosili
tisto, za kar molimo? Pogum v molitvi – molitev, ki ni pogumna, ni prava molitev.
Pogum, da zaupamo, da nas bo Gospod uslišal, pogum, da trkamo na vrata. Gospod namreč
pravi: ''Zakaj vsak, kdor prosi, prejme; in kdor išče, najde; in kdor
trka, se mu bo odprlo.'' A treba je prositi, iskati in trkati,« je poudaril
Frančišek.
Ali znamo trkati na Božje srce, je nadaljeval. V evangeliju nam
Jezus pravi: ''Če torej vi, ki ste hudobni, znate svojim otrokom dajati dobre darove,
koliko bolj bo vaš Oče dal Svetega Duha tistim, ki ga prosijo.'' In ravno to je zelo
pomembno, je dodal papež: »Ko pogumno molimo, nam Gospod nakloni milost, a po milosti
nam da tudi samega sebe.« Gospod namreč milosti nikoli ne pošlje po pošti, prinese
jo On sam, kajti On je milost. To, kar mi prosimo, je po papeževih besedah kot papir,
v katerega je milost zavita. A resnična milost je On, ki pride in nam jo prinese.
»Naša molitev, če je pogumna, doseže to, kar prosimo, a prav tako
tisto, kar je najpomembnejše: Gospoda.«
Papež Frančišek je spomnil, da
– kot beremo v evangelijih – nekateri prejmejo milost in odidejo, na primer: od desetih
gobavcev, ki jih ozdravi Jezus, se samo en vrne in se mu zahvali. Tudi slepi človek
iz Jerihe je ozdravljen in nato slavi Boga. A treba je moliti s »pogumom vere«
ter prositi tudi to, kar si molitev ne drzne upati, to je, samega Boga, je pojasnjeval
papež: »Mi prosimo za milost, a ne upamo si reči: Ti pridi in mi jo prinesi.«
Vemo, da milost vedno prinese On: On je tisti, ki pride, in nam jo da. Ne osmešimo
se, da bi vzeli milost in pri tem ne bi prepoznali Njega, ki nam jo prinaša, ki nam
jo daje, to je Gospod, je zatrdil papež in pridigo sklenil z besedami: »Naj nam
Gospod podeli milost, da bi vedno in v vsaki milosti prejeli Njega; da bi ga prepoznali
in ga slavili; da bi v milosti našli Gospoda.«