S papežem Frančiškom skozi minuli teden

VATIKAN (nedelja, 6. oktober 2013, RV) – »Bog ti pravi: Ne boj se svetosti, ne boj se meriti visoko, dopusti, da te ljubi in očisti Bog, ne boj se pustiti vodenju Svetega Duha. Vsak kristjan je poklican k svetosti,« je dejal papež Frančišek v sredo med splošno avdienco, ko je katehezo posvetil svetosti Cerkve, ki je sad Svetega Duha. Tudi mi, verniki, člani te Cerkve, čeprav smo grešniki, smo poklicani, da se Bogu pustimo posvetiti.

Poklicanost k svetosti
»Svetost ni v tem, da delamo izjemne stvari, ampak da pustimo Bogu delovati. To je srečanje naše slabotnosti z močjo njegove milosti, imeti zaupanje v njegovo delovanje, ki nam dopušča živeti v ljubezni, vse početi z veseljem in ponižnostjo, v Božjo slavo in v služenju bližnjemu. Ne izgubimo upanja v svetost, vsi stopimo na to pot,« je povabil papež Frančišek. »Želimo biti sveti? Gospod nas čaka! Vse, z razširjenimi rokami. Čaka nas, da bi nas spremljal na tej poti svetosti. Z veseljem živimo svojo vero, pustimo, da nas Gospod ljubi. Prosimo Boga v molitvi za ta dar, zase in za druge.«

Mir je odgovornost vseh
»Nikoli se ne moremo vdati pred bolečino celotnih narodov, vojnih talcev, bede, izkoriščanja. Ne moremo ravnodušno in nemočno opazovati drame otrok, družin, ostarelih, ki jih je prizadelo nasilje. Ne moremo dopustiti, da terorizem zapre srca nekaj nasilnežem in seje bolečino ter smrt med mnogimi.« Ne more obstajati nobena verska utemeljitev nasilja, je dejal papež Frančišek prejšnji ponedeljek udeležencem mednarodnega srečanja za mir, ki ga je v Rimu organizirala Skupnost svetega Egidija. Mir – moliti za mir in delati za mir – to je odgovornost vseh. Verski voditelji pri tem lahko storijo veliko. »Za mir je potreben dialog, ki je vztrajen, potrpežljiv, učinkovit, razumen, in zaradi katerega ni nič izgubljeno. Dialog lahko premaga vojno. Dialog omogoča skupno življenje oseb različnih generacij, ki se pogosto ne zmenijo druga za drugo; omogoča skupno življenje državljanov različnega etničnega porekla, različnih prepričanj. Dialog je pot miru. Kajti dialog pospešuje dogovor, harmonijo, slogo in mir.«

50 let okrožnice Mir na zemlji
Papež Frančišek je v četrtek sprejel udeležence srečanja ob praznovanju 50-letnice okrožnice Mir na zemlji (Pacem in terris). Čas okrožnice Mir na zemlji je bil vrhunec hladne vojne. Malo pred njenim izidom, konec leta 1962 je papež Janez XXIII. dramatično in užaloščeno pozval k miru in se tako obrnil na vse, ki so imeli odgovornost oblasti. To je bil krik ljudem in obenem prošnja, obrnjena proti nebu. Dialog med dvema nasprotnima blokoma, ki se je z velikim naporom začel v času pontifikata blaženega Janeza Pavla II., je nato pripomogel k preseganju tiste faze. Semena miru, ki jih je zasejal Janez XXIII., so obrodila sadove, je dejal papež Frančišek. Poudaril je, da svet še vedno potrebuje mir in da je okrožnica Mir na zemlji še vedno aktualna, četudi so padli zidovi in pregrade. Ta dokument nas spominja na temelj gradnje miru: »Temelji v božanskem izvoru človeka, družbe in same oblasti, ki obvezuje posameznike, družine, različne družbene skupine in države, da bi živeli odnose pravičnosti in solidarnosti.« Naloga vseh ljudi je, da po zgledu Jezusa Kristusa gradimo mir. In sicer preko dveh poti: spodbujanja in izvajanja pravičnosti ter prispevanja k celostnemu človeškemu razvoju v skladu z logiko solidarnosti. Okrožnica blaženega Janeza XXIII. nas spominja, da ne more biti pravega miru in harmonije, če ne presežemo egoizma, individualizma in interesov posameznih skupin na vseh nivojih.

Mir in veselje; ostareli in otroci
Tudi v minulem tednu je papež Frančišek vsako jutro maševal v kapeli Doma sv. Marte. V eni od pridig je spregovoril o miru in veselju, ki sta znamenji Božje prisotnosti v Cerkvi: »Znamenje Božje prisotnosti v Cerkvi je to, kar pravi Gospod: Starčki in starke bodo posedali po jeruzalemskih trgih, vsak s palico v roki zaradi visoke starosti. In po mestnih trgih bo mrgolelo dečkov in deklic, ki se bodo igrali. Pri igranju pomislimo na veselje – gre za Gospodovo veselje. In pri teh starčkih, ki mirni sedijo s palico v roki, pomislimo na mir. Mir in veselje – to je zrak Cerkve.« Izpostavil je tudi položaj ostarelih in otrok v družbi: »Prihodnost naroda je tukaj, v ostarelih in otrocih. Narod, ki ne skrbi za svoje ostarele in svoje otroke, nima prihodnosti, kajti ne bo imel spomina in ne bo imel obljube! Starci in otroci so prihodnost naroda!«

Papež obiskal Assisi
Sicer pa je papež Frančišek v petek, 4. oktobra, na praznik sv. Frančiška Asiškega, obiskal Assisi. Program je bil poln srečanj: z revnimi osebami, otroki in mladimi s posebnimi potrebami, bolnimi; srečal se je z duhovniki, posvečenimi in laiki asiške škofije, posebno srečanje je bilo namenjeno mladim. Obiskal je kraje, povezane s sv. Frančiškom Asiškim, kjer so ga sprejele različne skupnosti Frančiškove karizme. Osrednji dogodek je bila sveta maša, ki jo je papež daroval pred baziliko, posvečeno asiškemu ubožcu. Imenoval ga je pričevalca resničnega miru, tistega, ki prihaja od Kristusa. Kdor sledi Kristusu, prejme resnični mir, tistega, ki nam ga lahko da samo on in ne svet. Sv. Frančiška mnogi povezujejo z mirom, a le redki se v to poglobijo. Mir, ki ga je Frančišek sprejel in živel in ki nam ga posreduje, je Kristusov mir, ki prihaja preko največje ljubezni, ljubezni križa. »Frančiškovski mir ni osladno čustvo,« je poudaril papež. Prav tako ni neke vrste panteistična harmonija s kozmičnimi energijami. To ni frančiškovsko. »Mir sv. Frančiška je Kristusov mir. Najde ga tisti, ki vzame nase njegov jarem, to je, njegovo zapoved: Ljubite se med seboj, kakor sem vas jaz ljubil. Ta jarem se ne more nositi s prevzetnostjo, domišljavostjo, napuhom, ampak samo z blagostjo in ponižnostjo srca.«

Audio: