Kustos asiškega samostana: Z veseljem in hvaležnostjo pričakujemo, kaj nam bo papež jutri povedal

ASSISI (četrtek, 3. oktober 2013, RV) – Z veseljem in hvaležnostjo pričakujemo, kaj bo papež povedal frančiškanskim družinam, tako je dejal pater Mauro Gambetti, kustos asiškega samostana. Mesto Assisi jutri, na praznik svetega Frančiška, zavetnika Italije, pričakuje obisk svetega očeta. To bo obenem »zgodovinski dogodek« in »zelo intimen trenutek«, je zatrdil p. Gambetti.

»Predstavljam si ga kot srečanje, ki ga želi papež Frančišek živeti s svetim Frančiškom in sveto Klaro. Srečanje, ki naj bi se zgodilo predvsem v notranjosti, v papeževem srcu. A menim tudi, da bo seveda prav iz tega srečanja privrela beseda, sporočilo za ves svet.« Tako je svoje prepričanje izrazil kustos asiškega samostana, ki od jutrišnjega obiska, papeževih besed in njegovega stila, pričakuje nove smernice in osvetlitev njihove karizme oziroma pomoč pri aktualizaciji le-te. Povedal je, da sami že začenjajo z udejanjanjem odpiranja za druge, k čemur redovnike in Cerkev spodbuja papež: »Vsak človek, kadar pride sem k nam, mora zares najti dom.« Poleg tega pa si prizadevajo namenjati še več pozornosti revežem, in sicer individualno ter s pogledom, uprtim preko meja njihovega okoliša. Dih resničnosti v Assisiju, kot je zatrdil kustos samostana, je namreč univerzalen.

Papež Frančišek se bo v Assisiju srečal z raznolikostjo frančiškanskih družin. Znotraj vsake izmed le-teh pa tudi z raznolikostjo porekel in kultur, ki si prizadevajo deliti življenje okoli evangelija, da bi tako postali živo pričevanje Jezusove navzočnosti. Ta razlike ne le združuje, ampak jih celo povzdiguje. P. Gambetti je dodal še, da je papež, ki bo jutri prišel molit na grob svetega Frančiška, človek, ki ga vodi Sveti Duh in ki se oklepa Jezusa. Srečanje med njim in svetnikom bo po patrovem mnenju zato enostavno.

Celoten obisk v Assisiju bo sicer zaznamovala predvsem tema uboštva. Odločitev za uboštvo je bila temeljna za življenje Frančiška in bo vodila nekaj postaj jutrišnjega programa. Kot je dejal p. Mauro Gambetti, pa gre za nekaj še večjega, saj nas uboštvo tudi »uvaja v skrivnost Kristusovega življenja«. Zaznamovanost z uboštvom bi moral vsakdo izmed nas prevzeti v svojem življenju. Uboštvo, ki ga simbolično kliče golota, ki pomeni s ponižnim dejanjem se usesti drugemu k nogam, se mu podrediti in se spraviti z njim. Taka zaznamovanost, je sklenil kustos asiškega samostana, bi dala globino in poln smisel temi uboštva. Istočasno pa bi še odprla nove prostore tako za pričevanje kot za oznanjevanje.

Audio: