Papež Frančišek med jutranjo mašo: Znamenje Božje prisotnosti v Cerkvi so ostareli
in otroci, mir in veselje
VATIKAN (ponedeljek, 30. september 2013, RV) – Mir in veselje sta znamenji
Božje prisotnosti v Cerkvi, je dejal papež Frančišek med jutranjo mašo v Domu sv.
Marte. Kot vidimo v današnjem evangeliju, so učenci bili navdušeni, pripravljali so
načrte za prihodnjo organizacijo nastajajoče Cerkve; razpravljali so o tem, kdo je
večji, ter tistim, ki niso pripadali njihovi skupini, preprečevali, da bi delali dobro
v Jezusovem imenu. Jezus pa jih je presenetil, je pojasnjeval papež, in središče njihove
razprave iz organizacije prestavil na otroke: »Kdor je med vami vsemi najmanjši,
ta je velik.«
V prvem berilu prerok Zaharija govori o znamenjih Božje navzočnosti.
Ne gre za neko lepo organizacijo in ne za neko popolno vodstvo, ampak je govora o
starčkih in starkah, ki posedajo po trgih, in otrocih, ki se igrajo. Nevarnost je
v tem, da bi odvrgli tako ostarele kot otroke, je zatrdil papež in dodal, da je Jezusovo
svarilo pred pohujšanjem najmanjših zelo ostro. »Prihodnost naroda je tukaj, v
ostarelih in otrocih. Narod, ki ne skrbi za svoje ostarele in svoje otroke, nima prihodnosti,
kajti ne bo imel spomina in ne bo imel obljube! Starci in otroci so prihodnost naroda!«
je poudaril Frančišek in opozoril, da kako pogosto ostarele osebe puščamo ob strani,
jim ne pustimo govoriti, otroke pa umirimo z bomboni ali igračami.
Učenci niso
razumeli, želeli so učinkovitost, hoteli so Cerkev, ki gre naprej brez problemov.
To pa po Frančiškovih besedah lahko postane skušnjava za Cerkev: Cerkev funkcionalizma,
dobro organizirana Cerkev, kjer je vse na svojem mestu, a brez spomina in brez obljube.
Takšna Cerkev bo postala »Cerkev, ki se bori za oblast, Cerkev ljubosumnosti med
krščenimi« in mnogo drugih stvari, do katerih pride, ko ni spomina in ne
obljube.
Vitalnost Cerkev torej ne izhaja iz dokumentov in zborovanj, da bi
načrtovali in dobro izpeljali stvari. To je sicer potrebno, a ni znamenje Božje prisotnosti.
»Znamenje Božje prisotnosti v Cerkvi je to, kar pravi Gospod: Starčki in starke
bodo posedale po jeruzalemskih trgih, vsak s palico v roki zaradi visoke starosti.
In po mestnih trgih bo mrgolelo dečkov in deklic, ki se bodo igrali. Pri igranju pomislimo
na veselje – gre za Gospodovo veselje. In pri teh starčkih, ki mirni sedijo s palico
v roku, pomislimo na mir. Mir in veselje – to je zrak Cerkve.«