Papež vatikanske žandarje naprosil, naj Vatikan branijo pred hudičevo pastjo obrekovanja
VATIKAN (sobota, 28. september 2013, RV) – »Obrekovanje je jezik, ki se
v Vatikanu ne sme govoriti, je prepovedan jezik, kajti je jezik hudiča, ki
ločuje, saj bratje postanejo sovražniki. To je past, to so razprtije.«
Te besede je papež Frančišek izgovoril med homilijo pri sveti maši, ki jo je prav
tako danes zjutraj obhajal pred lurško votlino v vatikanskih vrtovih. In sicer v navzočnosti
vatikanskih žandarjev. Le-ti jutri obhajajo praznik svojega zavetnika, nadangela Mihaela.
Zlo
v Vatikan prodira in širi svoj strup preko prehoda, ki ga predstavlja obrekovanje.
Govoriti slabo o drugem pomeni uničenje enotnosti. Pred okužbo s to razprtijo pa ni
nihče imun, tako je opozoril papež Frančišek danes zjutraj pred vatikansko žandarmerijo.
Vloga le-te je biti zaščitnica varnosti v Vatikanu. Tako naj bi za tarčo vzela tudi
nasprotnika, ki je še bolj sleparski od običajnega hudodelstva in proti katerem je
nujno začeti boj. Res je, da morajo žandarji vatikansko državo varovati pred tatovi,
zločinci ali sovražniki, da ne bi ti zavzeli mesta. Toda Napoleon se ne bo več vrnil,
odšel je, se je pošalil papež Frančišek. »Ni verjetno, da bi sem ponovno
prišla neka vojska in zavzela mesto. Vojna se danes, vsaj tukaj, odvija drugače: to
je vojna teme proti luči, noči proti dnevu.«
To pa je razlog, da je papež
žandarje naprosil, naj ne branijo le vrat in oken Vatikana, ampak tudi vrata src tistih,
ki tukaj delajo – tako kot pred sovražniki in pastmi hudiča brani njihov zavetnik
Mihael. Tja namreč želi vstopiti skušnjava, ki je po papeževih besedah hudiču zelo
všeč, saj deluje proti enotnosti. In pri tem ne gre za nekakšno pravljico, ampak za
vsakdanje boje v Cerkvi, tudi v Vatikanu, saj se hudič ne boji monsinjorjev, kardinalov
in niti ne papeža: »Hudič si prizadeva ustvariti notranjo vojno, neke vrste
državljansko in duhovno vojno. V tej vojni se ne vojskuje z orožjem, ki ga poznamo,
ampak z jezikom.« Z jezikom, ki je oborožen z obrekovanjem, je dodal papež Frančišek.
Obrekovanje je kot strup, pred katerim se moramo vzajemno neprestano varovati.
Prosimo
svetega Mihaela, naj nam pomaga v tej vojni, tako je na koncu povabil papež. Da ne
bi nikoli slabo govorili drug o drugem in da ne bi nikoli prisluhnili obrekovanjem:
»In če nekoga slišim obrekovati, ga je treba ustaviti. Tu se tega ne dela. Obrni
se k vratom sv. Ane, pojdi ven in obrekuj tam! Tu se ne sme! Dobro seme da: govoriti
dobro drug o drugem, a razprtije ne! To je milost, za katero bi danes za nas vse rad
prosil svetega Mihaela.« Tako je sklenil papež Frančišek in se žandarjem še zahvalil
za njihovo delo in njihov boj, s katerim nas branijo »pred hudičevimi pastmi, še
posebej pred obrekovanjem«.