Prihodnji teden praznovanje ob 50-letnici okrožnice Mir na zemlji

VATIKAN (četrtek, 26. september 2013, RV) – V Vatikanu so danes predstavili praznovanja, ki bodo potekala ob 50-letnici okrožnice Mir na zemlji (Pacem in terris). Dokument je blaženi Janez XXIII. podpisal 11. aprila 1963. Pod okriljem Papeškega sveta za pravičnost in mir bo obletnica obeležena prihodnji teden, med 2. in 4. oktobrom. Kardinal Peter Kodwo Appiah Turkson, predsednik tega vatikanskega dikasterija, je danes na tiskovni konferenci pojasnil, da trije dnevi dogajanja ne želijo samo spomniti na dokument. Namen je spodbuditi premišljevanje o aktualnosti in aktualizaciji vsebine okrožnice. Pa tudi preveriti dejansko izvajanje njenih temeljnih naukov na področjih človekovih pravic, skupnega dobrega, globalnega skupnega dobrega in politike. To so namreč okviri, je dejal kardinal, na katerih se odloča o miroljubnem sobivanju med narodi. Janez XXIII. je bolj kot pisal o teorijah o miru in vojni, apeliral na samega človeka ter njegovo dostojanstvo.

Predsednik Papeškega sveta za pravičnost in mir je nato naštel najpomenljivejše elemente, okrog katerih se bo v treh dneh raznih predavanj in dela po skupinah razvilo premišljevanje. Prvi bo vprašanje političnih institucij in globalne politike, ki se razodeva kot nepogrešljiva pri soočanju z univerzalnimi problemi. V okviru tega bodo pogovori med drugim posvečeni delu oziroma brezposelnosti. S tem in s podobnimi vprašanji se bodo ukvarjali akademiki mednarodnega nivoja. Drugi element premišljevanja bodo nove meje miru. Kardinal je pojasnil, da se o miru danes lahko govori le v okviru precej drugačnih področjih kot se je pred petdesetimi leti, ko je okrožnica Mir na zemlji izšla. S tem so povezani izzivi kot: verska svoboda, preganjanje kristjanov, ekonomska kriza, moralna kriza, vzgojne potrebe, zlasti na področju množičnih medijev, ponavljajoči se konflikti, dostop do virov, popačena uporaba bioloških ved, ki globoko rani človekovo dostojanstvo, oboroževanje in varnostni ukrepi. Kot tretji element pa je kardinal Turkson omenil še vzgojni vidik. Glede tega je Cerkvi še posebej pri srcu vzgoja vesti. Ta element pa sicer vsebuje dve področji: samo formacijo, ko bodo udeleženci delali po skupinah in bodo poskušali opredeliti vlogo, ki jo morajo prevzeti papeške in katoliške univerze v današnji družbi (posebej bodo opredelili njihov pomen pri iskanju družbene pravičnosti); drugo področje pri vzgojnem vidiku pa bodo predstavitve konkretnih izkušenj, katerih namen bo spoznati in premisliti o določenih metodah, uporabljenih za spodbujanje skupnega dobrega na kontinentalnem nivoju.

Audio: