Dan posta in molitve za mir v Siriji in na Bližnjem vzhodu

VATIKAN (sobota, 7. september 2013, RV) – »Na ves glas ponavljam: s kulturo spopadov, s kulturo sporov se ne ustvarja sožitja v nekem ljudstvu in tudi ne med ljudstvi, temveč s kulturo srečanja, kulturo dialoga. To je edina pot do miru. Naj se visoko dviga krik po miru, da bo dosegel srca vseh in bodo odložili orožje ter se pustili voditi hrepenenju po miru. Zato, dragi bratje in sestre, sem se odločil letošnji 7. september, dan pred praznikom rojstva Marije, Kraljice miru, za vso Cerkev razglasiti kot dan posta ter molitve za mir v Siriji in na Bližnjem vzhodu.« Te besede je izrekel papež Frančišek preteklo nedeljo med nagovorom pri molitvi Angelovega češčenja. Danes pa bodo ponovno prebrane tik pred začetkom molitvenega bdenja, ki bo v okviru napovedanega dneva posta in molitve nocoj potekalo na Trgu sv. Petra v Vatikanu. Bdenje je okvirno sestavljeno iz treh delov. Prvi je molitev k Mariji, Kraljici miru, drugi del je posvečen evharističnemu češčenju, tretji del pa predstavlja besedno bogoslužje. Predvideni sta tudi meditacija papeža Frančiška in pa daljša tišina.

Na papežev poziv k molitvi za mir so se odzvale krajevne Cerkve po svetu, številna združenja, skupnosti in gibanja. Predsednik Papeškega sveta za družino, nadškof Vincenzo Paglia, je k udeležbi preko pisma posebej povabil tudi krščanske družine, in sicer od najmlajših pa do najstarejših. »Verjamem, da je pomembno, da poziv papeža Frančiška k miru doseže družine po celem svetu, kajti družine so kraj, kjer se porajajo življenje, mir, solidarnost in bratstvo.« Tako zatrjuje msgr. Paglia v pogovoru za Radio Vatikan. Za vse vernike in torej tudi za krščanske družine moliti k Bogu »pomeni vzeti v roke enega izmed krmil zgodovine, kajti molitev spreminja zgodovino, vztrajna molitev h Gospodu se zareže v globino zgodovinskih dogodkov«.

Msgr. Paglia še nadaljuje, da nam to pomaga razumeti prav gesta posta. Če se nekaj ne spremeni, če se ne zaustavi iskanja zgolj lastne, bodisi individualne ali skupne zadovoljitve, bo težko priti do miru. To, da se otroci in ostareli, mladi in odrasli zberejo skupaj v postu in molitvi, da bi se vojna prenehala, je »veliko znamenje civilizacije in ne samo vere«. Predsednik vatikanskega dikasterija na koncu pravi, da bi starejše generacije dale največjo lekcijo svojim otrokom in bi tako prispevale k boljši prihodnosti našega planeta, če bi jim pripovedovale o drami vojne, ki so jo same doživele na lastne oči. Seveda je za to potrebna tudi velika modrost, da se najde prave besede. A na ta način bi se najmlajši zavedli trpljenja mnogih svojih vrstnikov zaradi vojn. V starejših pa bi s pripovedovanjem rasla zavest, da se ta tragedija ne sme nikoli več ponoviti.

Audio: