VATIKAN (nedelja, 1. september 2013, RV) – »K sebi si nas ustvaril in nemirno
je naše srce, dokler ne počije v tebi.« Iz teh besed, ki jih beremo na začetku
Avguštinovih Izpovedi, je papež Frančišek izhajal med homilijo preteklo sredo zvečer,
ko je daroval mašo v rimski baziliki, posvečeni sv. Avguštinu. Prisotni so bili člani
avguštinskega reda, ki so na ta dan začenjali svoj 184. generalni kapitelj.
Nemirno
je naše srce, dokler ne počije v tebi »Avguštin se ne zapre sam vase,
ne vda se, še naprej išče resnico, smisel življenja, še naprej išče obličje Boga.«
V njegovem srcu je ostal nemir iskanja globokega smisla življenja, njegovo srce ni
zaspalo, ni bilo omrtvičeno zaradi uspeha, stvari in moči, četudi se zdi, da je bil
Avguštin človek, ki je imel vse. Tako je med pridigo opozoril papež Frančišek in poudaril
pomen nemira. Najprej je pomemben nemir duhovnega iskanja. Avguštin je na ta način
odkril, da ga je Bog čakal in da ga ni nikoli nehal sam iskati prvi. To ga je pripeljalo
do osebnega srečanja s Kristusom. A tudi pri tem se ni ustavil. Še naprej je nadaljeval
pot. Nemir iskanja Boga je postal nemir, da bi ga vedno bolje poznal, da bi šel ven
iz sebe in tako omogočil, da ga spoznajo tudi drugi. Po besedah papeža Frančiška je
to »nemir ljubezni«. Pri tem je sveti oče spomnil na Avguštinovo mamo, sveto
Moniko, ki je za spreobrnjenje svojega sina prelila veliko solz. »To je torej nemir
ljubezni: vedno brez premora iskati dobro drugega, ljubljene osebe, s tisto intenzivnostjo,
ki pripelje tudi do solz.«
Kako pa je z nami in nemirom ljubezni? Verjamemo
v ljubezen do Boga in drugih? In sicer ne na abstrakten način, samo z besedami, ampak
do konkretnih bratov, ki jih srečamo, ki so poleg nas? Se pustimo vznemiriti njihovim
potrebam ali ostajamo zaprti vase in v svoje skupnosti? Vsa ta vprašanja je zastavil
papež Frančišek in sklenil z besedami: »Nemir ljubezni vedno spodbuja, da gremo
nasproti drugemu, ne da bi čakali, da nam bo drugi prej izrazil svoje potrebe.«
Vi
ste nosilci upanja »Vi ste nosilci upanja.« Tako je papež Frančišek
spodbudil mlade iz škofije Piacenza-Bobbio, s katerimi se je srečal preteklo sredo.
Dejal jim je tudi, da ni mogoče razumeti mladega človeka, ki ne bi želel storiti nečesa
velikega in ki ne bi stavil na visoke ideale. Mladi so ustvarjalci prihodnosti, ker
v sebi nosijo tri želje: željo po lepem, po dobrem in po resnici. So iskalci lepote,
preroki dobrote in so žejni resnice. Njihov ideal mora biti po papeževih besedah ustvariti
ta svet dobrote, lepote in resnice, saj so tega tudi zmožni. »Pogumno, pojdite
naprej, delajte hrup. Kjer so mladi, mora biti tudi hrup.«
Mesec mučencev
v Seulu in medkrščanski simpozij v Milanu Papež Frančišek se je v preteklem
tednu preko sporočila spomnil tudi »meseca mučencev«, ki ga je razglasila
nadškofija Seul v Južni Koreji, in pa organizatorjev in udeležencev medkrščanskega
simpozija v Milanu. V prvem sporočilu je sveti oče zapisal, da gre za priložnost,
da bi verniki poživili vero v svojih srcih in se tako popolneje zavzeli za neodložljivo
nalogo evangelizacije. V sporočilu za simpozij v Milanu pa je papež spomnil na priložnost
za razmislek o razvoju načinov, s katerima je krščanski svet vstopil v razmerje s
civilno družbo in oblastmi, ki so jo vodile. Gre za dva načina, ki imata nekaj skupnih
potez, kot na primer, da svetno oblast omejuje Božji zakon, nadalje zahteva po upravičenem
avtonomnem prostoru na področju vesti, ter zavest, da so cerkvene in svetne oblasti
poklicane k medsebojnemu sodelovanju za skupno dobro celotne človeške skupnosti.
Avdience
in imenovanja Sicer pa je papež v tem tednu v avdienco sprejel jordanskega
kralja Abdullaha II. in člane Fundacije Carlo Maria Martini. Med srečanjem s slednjimi
je sveti oče opozoril na dolžnost otrok, da se spominjajo očetov na duhovni in cerkveni
ravni. Navsezadnje, na zadnji avgustovski dan, pa je papež Frančišek sprejel odpoved
službi kardinala Tarcisia Bertoneja, državnega tajnika Svetega sedeža. Obenem je na
to mesto imenoval msgr. Pietra Parolina, ki bo službo nastopil 15. oktobra 2013.