Romunija: Blaženi Vladimir Ghika - Pastir, ki ima vonj po svojih ovcah

BUKAREŠTA (sobota, 31. avgust 2013, RV) – Danes je bil v Bukarešti v Romuniji za blaženega razglašen pater Vladimir Ghika. Slovesnost je vodil papežev odposlanec, kardinal Angelo Amato, prefekt Kongregacije za zadeve svetnikov, ki je novega blaženega predstavil tudi za Radio Vatikan.

Vladimir Ghika je izhajal iz plemenite družine. Rojen je bil 25. decembra 1873. Leta 1902 je po dolgi poti prestopil iz pravoslavne Cerkve v katolištvo, 7. oktobra 1923 pa je v Parizu prejel duhovniško posvečenje, ko je bil star petdeset let. Začelo se je njegovo intenzivno poslanstvo, posvečeno služenju najmanjšim. Svoje mnoge talente, ki jih je prejel po naravi in po milosti, je tako uporabil za pomoč ubogim. Leta 1939 se je odločil ostati v Romuniji, da bi lahko odgovoril na potrebe poljskih beguncev, ki so se v državo zatekli po nacistični zasedbi Poljske. V zvestobi svoji tako imenovani »teologiji potrebe« je skrbel za bolne, ranjene in vojne ujetnike. To svojo odločitev je še enkrat potrdil leta 1948, ko je komunistični režim začel sistematično z nasiljem zatirati katoličane.

Pater Vladimir Ghika si je prizadeval za ohranjanje občestva katoliške Cerkve v Romuniji s Svetim sedežem. Leta 1952 je bil zato aretiran in zatem obsojen. Po enem letu trpljenja in mučenja je 16. maja 1954 umrl pri osemdesetih letih kot mučenec v Jilavi, enem najhujših romunskih taborišč smrti, ki se nahaja v bližini Bukarešte. Kardinal Angelo Amato opisuje čas pred njegovo smrtjo z besedami: »Dostojanstvo, odpuščanje preganjalcem, duhovna podpora jetnikom, ki so bili z njim, intenzivno molitveno življenje, vse to je iz njega naredilo visok vzor evangeljskega pričevanja.« Vladimir Ghika je bil mož globoke duhovnosti, še dodaja kardinal Amato. Bil pa je tudi odprt za ekumenizem in njegova velika želja je bila videti edinost pravoslavne in katoliške Cerkve.

Beatifikacija patra Vladimirja Ghike ima tri sporočila. Prvo zadeva njegovo ekumensko skrb: »Sanjal je edinost Cerkve. Kot nepogrešljivo sredstvo za spodbujanje edinosti kristjanov pa je predlagal svetost.« V mučeništvu milijonov preganjanih pravoslavnih kristjanov predvsem v Rusiji in v Vzhodni Evropi je videl zagotovilo resničnega vstajenja, ki bi v logiki velikonočne skrivnosti moralo pripeljati do ponovno odkrite edinosti. Drugi vidik Ghikove beatifikacije po besedah kardinala Amata zadeva njegovo konkretno dobrodelno zavzetost za begunce, vojne ranjence in bolnike, katere je sprejemal, jih obiskoval in jim pomagal. Tretje sporočilo pa je povezano z njegovim mučeniškim pričevanjem. S pomočjo molitve, z vero in pogumom je prenašal muke, dolga in izčrpavajoča zaslišanja podnevi in ponoči, neusmiljena pretepanja, ki so ga skoraj pripeljala do izgube sluha in vida ter simulacije obešenja.

Današnja beatifikacija, kot zaključuje prefekt Kongregacije za zadeve svetnikov, mora biti videna kot »preroško znamenje sprave in miru, kot spomin na žalostno preteklost, ki se na noben način ne sme ponoviti in kot zavzetost za gradnjo prihodnosti upanja, bratskega občestva, svobode in radosti«.

Nadškof Bukarešte, msgr. Ioan Robu pa je o novem blaženem za vatikanski časopis L'Osservatore Romano med drugim zapisal, da je bil človek, ki je razumel, da se »resnični nebeški objem zemlje ne zgodi na obzorju«. Zgodi se v človeški duši, zato pogleda ni potrebno upirati nekam v daljavo, temveč proti bližnjemu, ki potrebuje pomoč in upanje. Vladimir Ghika je bil po nadškofovih besedah »duhovnik, ki je – kot pravi papež Frančišek – šel ven iz lastne logike, da bi vstopil v Kristusovo logiko«. Tako je bil kot pastir sredi črede, ki ima vonj po svojih ovcah.

Audio: