Duhovne misli Benedikta XVI. za god sv. Monike, matere sv. Avguština
»Sveto Moniko smatramo za vzornico in zavetnico krščanskih mater. Največ
o njej je zapisano v avtobiografiji njenega sina, to je v knjigi Izpovedi,
ki je ena izmed najbolj branih knjig vseh časov. Tam izvemo, da je sv. Avguštin črpal
Jezusovo ime že iz materinega telesa in da ga je ona vzgojila v krščanski veri. Pridobljena
načela vere pa so ostala vtisnjena v njem, tudi v letih, ko je živel v moralni in
duhovni razvratnosti. Monika, njegova mati, ni nikoli prenehala moliti zanj
in za njegovo spreobrnenje. Dejansko je doživela radost, ko bi ga videla, da se je
vrnil k veri in da je sprejel krst. Bog je prisluhnil molitvam te svete mame, kateri
je škof iz mesta Tagaste že sam rekel: Nemogoče je, da bi se otrok tolikih
solza pogubil. Sveti Avguštin ne samo, da se je spreobrnil, ampak se je odločil,
da bo v polnosti posvetil meniškemu življenju. Vrnil se je v Afriko in tam
ustanovil skupnost menihov.«
»Pretresljivi in spodbudni so tudi zadnji
duhovni pogovori med sv. Moniko in njenim sinom sv. Avguštinom. Pogovori so
se odvijali v obmorksem mestu Ostiji, blizu Rima, kjer sta mati in sin preživela določen
čas v miru neke hiše, preden se je ta odločil, da se vkrca na barko za Afriko. Takrat
je sv. Monika postala postala zanj že 'več kot mati, vir njegovega krščanstva'.
Njena edina dolgoletna želja je bila Avguštinovo spreobrnenje. Zdaj pa ga je
gledala kako se začenja njegova pot posvečenega življenja. V Avguštinovi knjigi Izpovedi
je zapisan tudi eden izmed pogovorov z njegovo materjo. To je eden izmed najlepšin
prizorov: sv. Avguštin in njegova mati sta v prenočišču v Ostiji, in skozi
okno vidita nebo in morje. Gledajoč onkraj tega neba in morja se v nekem trenutku
dotakneta Božjega srca v tihoti stvaritev. In tukaj se pojavi temeljna ideja
hoje k resnici: stvaritve morajo obmolkniti, nastopiti mora tišina v kateri Bog lahko
spregovori. Včasih obstaja neke vrste strah pred tišino, pred zbranostjo, pred
razmišljanjem o lastnih dejanjih, pred globokim smislom življenja. Večrat se daje
prednost bežnim trenutkom, za katere mislimo, da nam bodo zagotovili trajajočo srečo.
Strah nas je, da bi iskali Resnico. Morda pa nas je še bolj strah, da bi Resnica
našla nas.«
V duhu resnice in zadovoljstva je tako sv. Monika umrla 27.
avgusta leta 387. Stara je bila 56 let. »Svojemu sinu je rekla naj si ne dela skrbi
glede njenega pokopa, ampak naj se je spominja ob oltarju Gospodovem. Sveti Avguštin
je pogosto ponavljal, da ga je njegova mati rodila dvakrat.«