Duhovne misli Benedikta XVI. za 21. nedeljo med letom
Tudi današnje bogoslužje nam ponuja Jezusovo besedo, ki nas razsvetljuje, hkrati pa
nas osupne. Med njegovim zadnjim vzponom proti Jeruzalemu ga je nekdo vprašal: »Gospod,
ali je malo teh, ki se bodo zveličali?« Jezus mu je odgovoril: »Prizadevajte
si, da vstopite skozi ozka vrata, kajti povem vam: Veliko jih bo želelo vstopiti,
pa ne bodo mogli« (Lk 13,23-24). Kaj torej pomenijo ta 'ozka vrata'? Zakaj
mnogim ne uspe vzstopiti? Je ta prehod prihranjem samo nekaterim izbrancem? Takšen
način razmišljanja Jezusovih sogovornikov je, če dobro pomislimo, vedno aktualen.
Vedno je namreč prisotna skušnjava, da si bi versko prakso razlagali kot vir privilegijev
ter gotovosti. Dejansko pa je Kristusovo sporočilo ravno nasprotno. Vsi lahko vstopijo
v življenje, a za vse so vrata 'ozka'. Pri tem ni privilegijev. Prehod v večno
življenje je odprt za vse, toda je 'ozek', saj je zahteven, potrebno si je
prizadevati, samozatajevati in mrtvičiti lastne sebičnosti.
Evangelij nas ponovno,
kot že prejšnje nedelje, vabi, da premislimo o prihodnjosti, ki nas čaka in na katero
se moramo pripraviti med našim romanjem na zemlji. Zveličanje, ki ga Jezus izvršil
s svojo smrtjo in vstajenjem, je za vse. On je edini Odrešenik in nas vse vabi na
gostijo nesmrtnega življenja. Toda pod enim in za vse enakim pogojem, da si prizadevamo
hoditi za njim in ga posnemati tako, da vzamemo nase, kakor je to On storil, svoj
križ in posvetimo svoje življenje v službi bratom in sestram. To je edini in za vse
enak pogoj za vstop v nebeško življenje. Poslednji dan, nas Jezus v evangeliju ponovno
spominja, ne bomo sojeni na osnovi domnevnih privilegijev, temveč po naših delih.
Tisti, ki 'ravnajo krivično' bodo zavrženi, sprejeti pa bodo vsi, ki so delali
tudi za ceno žrtev dobro ter si prizadevali za pravičnost. Premalo bo razglašati se
za 'Kristusove prijatelje' in hvaliti se z lažnimi zaslugami: »V pričo tebe
smo jedli in pili in po naših trgih si učil« (Lk 13,26). Resnično
prijateljstvo z Jezusom se izrazi v načinu življenja, torej z dobroto srca, ponižnostjo,
krotkostjo in usmiljenjem, ljubeznijo do pravičnosti in resnice, z iskrenim in poštenim
prizadevanjem za mir in spravo. To, lahko rečemo, je 'osebna iskaznica', s
katero smo njegovi pristni 'prijatelji'; to je 'potni list', ki nam
bo omogočil vstop v večno življenje.
Dragi bratje in sestre, če hočemo tudi
mi vstopiti skozi ozka vrata, si moramo prizadevati biti 'majhni', to je v srcu ponižni,
kot je Jezus. Kakor Marija, njegova in naša mati. Ona je prva, ki je za Sinom, prehodila
pot križa ter bila vzeta v nebeško slavo, kakor smo se tega spominjali pred nekaj
dnevi. Krščansko ljudstvo jo kliče kot Ianua Caeli, Vrata nebeška. Prosimo
jo, naj nas vodi pri naših vsakodnevnih izbirah po poti, ki vodi do 'nebeških vrat'.