Msgr. Paglia: papež Frančišek podpira medgeneracijske vezi
VATIKAN (torek, 20. avgust 2013, RV) – Otroci in ostareli. Besedi, ki
ju je papež Frančišek pred dnevi zapisal v enem izmed njegovih zadnjih sporočil na
družbenem omrežju Twitter. Sporočilo se je glasilo takole: »Ne moremo mirno spati,
medtem ko otroci umirajo od lakote in ko so ostareli brez zdravniške oskrbe.«
Papež je o temi otrok in ostarelih v zadnjem odbdobju spregovoril že večkrat. O tem,
kako sveti oče pripisuje veliko pozornost medgeneracijskim odnosom, je za Radio Vatikan
pojasnil Vincenzo Paglia, predsednik Papeškega sveta za družino.
»Verjamem,
da sveti oče z veliko pastoralno intuicijo postavlja v ospredje tesen odnos med otroci
in ostarelimi, ko govori o družini in življenju nasploh. Ravno zato, ker se
znotraj teh skrajnih dob človekovega življenja odvija celotna družba, tudi
Cerkev. Lahko rečemo, da je nesprejemljivo iz družbe izključiti
otroštvo ali življenje ostarelih, ko ne dopuščamo rojstva najmanjših in ko z evtanazijo
izločamo ostarele.«
Papež je ob več priložnostih posvaril na kulturo
odmetavanja. Se pravi, če kot oseba nisi produktiven – kot to niso otroci in ostareli
– si izključen. Predsednik Papeškega sveta za družino ob tem pravi, da se sveti oče
s tem dotika enega izmed največjih temeljev moderne kulture. »Kultura brezbrižnosti
in odmetavanja dela življenje vseh ljudi grenko. Spomnimo se na govor, ki ga je
papež Frančišek imel na Lampedusi. Zatorej, ponovno moramo izpostaviti podobo
družine, kateri pripadajo otroci, mladi, odrasli, ostareli, zdravi in bolni. V tem
oziru, je življenje, ki izključuje najmanjše in ostarele, kot drevo,
ki mu odrežejo korenine, sadove in liste. Ostane samo deblo.«
Na Zahodu
se veliko govori o medgeneracijskem konfliktu. A sveti oče poudarja, da ni prihodnosti
brez generacijskega soglasja. Vincenzo Paglia, predsednik Papeškega sveta za družino,
se s tem nadvomno strinja. »S to trditvijo sveti oče opozarja na brezno,
ki je med generacijami. Kot da bi vsaka generacija bila samozadostna. Brez potrebe
po medgeneracijskih vezeh, ki so zgodovina, kultura, življenje nekega ljudstva. V
resnici tvegamo, da zrušimo v prah našo družbo. Vsak skrbi le zase. Ampak kultura,
ki poudarja le »jaz« in ne »mi«, je grozovita, saj ne ustvarja samo brebrižnosti,
ampak tudi krutost. Ravno zaradi tega je vez med generacijami pogoj za razvoj, za
srečanje, za mirno življenje. Papežev tvit je kot na široko odprto okno, ki
gleda na družbo. Ki nas prosi, naj s pozornostjo gledamo na celotno dobo življenja.«