Narodni teden za migrante in begunce v Avstraliji: Kaj lahko storim jaz?

AVSTRALIJA (ponedeljek, 19. avgust 2013, RV) – Migranti in begunci so osebe z neodtujljivimi pravicami. Predstavljajo etično vprašanje, ne zgolj problema, ki zadeva ekonomsko področje ali področje nacionalne varnosti. Tako so zapisali avstralski škofje v sporočilu, ki je izšlo pred začetkom narodnega tedna za migrante in begunce. Le-ta se v Avstraliji začenja na današnji dan in bo trajal do 25. avgusta. Poteka pod geslom Migracije: romanja vere in upanja. To je namreč tudi naslov poslanice papeža Benedikta XVI. za 99. svetovni dan migrantov in beguncev, ki smo ga obhajali preteklega 13. januarja.

V sporočilu avstralskih škofov beremo, da ima katoliška skupnost dolžnost oddaljiti pogovore o migrantih in beguncev od zgolj določenih področij in izpostaviti etično razsežnost vprašanja, dobro osebe in njene pravice. Dolžno spoštovanje do teh ljudi s seboj prinaša tudi veliko odgovornost. Potrebni so učinkoviti odgovori s strani oblasti, tako lokalnih kot nacionalnih. Pa tudi s strani Cerkve. Škofje poudarjajo, da Cerkev ne sme pozabiti na njihovo versko razsežnost, saj je le-ta temeljna v življenju vsakogar. Migranti, ki med drugim pogosto prihajajo iz držav, kjer je Cerkev mlada in aktivna, morajo imeti možnost, da z drugimi verniki delijo bogastvo svoje vere.

Razlogi za migracije so zelo raznoliki: od vojn, revščine, brezposelnosti, do pomanjkanja ali zatiranja. Škofje v Avstraliji glede teh omenjajo dve rešitvi. Prva je povezana z večjim sodelovanjem med izvornimi državami migrantov in državami, ki jih sprejemajo. To sodelovanje je mogoče le, če je dostojanstvo človeške osebe z njenimi neodtujljivimi pravicami smatrano za prednostno in brezpogojno vrednoto. In sicer pri obeh narodih. Kot drugo rešitev pa škofje spodbujajo, da se vsak vernik v srcu vpraša: »Kaj lahko storim jaz?« Na ta način sčasoma vsakdo lahko bolje razume težave in upanja, s katerimi se soočajo migranti in begunci. Razmišljati o migracijah kot o romanjih, tako beremo v sporočilu avstralskih škofov, pomeni zavedati se, da ti ljudje svoje domove zapustijo z vero in upanjem. Prav to pa lahko izzove katoliške skupnosti, da bi z migranti živele v povezanosti in občestvu.

Audio: