VATIKAN (nedelja, 18. avgust 2013, RV) – »Boj, vstajenje, upanje.« To
so tri ključne besede iz homilije papeža Frančiška na praznik Marijinega vnebovzetja.
Na ta dan je papež daroval sveto mašo in vodil molitev Angelovega češčenja v Castel
Gandolfu.
Boj, vstajenje, upanje Cerkev je po eni strani v nebesih
že pridružena slavi svojega Gospoda, v zgodovini pa nenehno živi preizkušnje in izzive.
Tako je med pridigo dejal sveti oče in dodal, da se morajo vsi Jezusovi učenci soočiti
s tem bojem. Marija pa pri tem ni daleč od nas, spremlja nas in se bori za nas: »Mati
Kristusa in Cerkve je vedno z nami. Vedno hodi z nami.« Kristjane podpira v boju
proti silam zla.
Celotna naša vera, je nato nadaljeval papež Frančišek, je
osnovana na temeljni resnici o vstajenju, ki ni neka ideja, ampak je dogodek. Jezus
je enkrat za vselej vstopil v večno življenje, in sicer z vso svojo človeškostjo,
ki jo je prejel od Marije. Tako je tudi ona, Mati, ki je zvesto hodila za njim celo
življenje, vstopila z Njim v večnost, v nebesa, v raj oziroma v Očetovo hišo. Marija
je bila popolnoma združena s Sinom tudi v smrti in zato ji je bil dan dar vstajenja.
Kristus je prvi med vstalimi in Marija je prva med odrešenimi, prva med tistimi, ki
so Kristusovi, je zatrdil papež Frančišek.
Zatem pa je spregovoril še o upanju:
»Upanje je vrlina tistih, ki med soočanjem s konfliktom, z vsakdanjim bojem med
življenjem in smrtjo, med dobrim in zlim, verjamejo v Kristusovo vstajenje in v zmago
Ljubezni.« O upanju nam govori Marijina hvalnica (Magnifikat), ki je pesem Božjega
ljudstva na poti skozi zgodovino. Je pesem številnih svetnic in svetnikov, znanih
ter tudi mnogih neznanih, ki pa jih Bog vseeno pozna. Marijino hvalnico še danes prepeva
celotna Cerkev po vsem svetu. Še zlasti pa je ta pesem glasna tam, kjer Kristusovo
telo ponovno trpi pasijon: »Kjer je križ, je za nas kristjane vedno tudi upanje.
Če ni upanja, nismo kristjani.«
Vsak »da« Bogu
je korak nasproti večnemu življenju Vsak »da« Bogu je korak nasproti
nebesom, nasproti večnemu življenju. Gospod namreč želi, da bi vsi njegovi otroci
imeli življenje v izobilju. Vse nas želi imeti pri sebi v svoji hiši. Tako je papež
Frančišek zatrdil med nagovorom pred molitvijo Angelovega češčenja. Ob tem je spomnil,
da se je Marijina pot proti nebesom začela s tistim »da«, ki ga je izgovorila
v Nazaretu. Vse ženske naj bi v svetopisemski skrivnosti o ženi, povzeti v Mariji,
tako »našle same sebe in polnost svoje poklicanosti«.
Športniki kot
prinašalci človeškosti »Prosim vas, da bi šport živeli kot Božji dar, priložnost,
da vaši talenti obrodijo sadove, vendar pa tudi kot odgovornost.« S temi besedami
je sveti oče spodbudil nogometaše argentinske in italijanske nacionalne ekipe, s katerimi
se je srečal pretekli torek. Opozoril jih je na njihovo družbeno odgovornost. S svojim
vedenjem na igrišču in zunaj njega so za ljudi namreč nekakšna oporna točka. Četudi
se tega ne zavedajo, so za tiste, ki jih gledajo in občudujejo, vzorniki, tako v slabem
kot dobrem. Papež Frančišek jih je spomnil še, da pri nogometu ni prostora za individualizem
in da je za ekipo bistveno usklajevanje. Nikoli ne smejo pozabiti na »ljubiteljsko
ali amatersko« razsežnost športa, ki je njihova začetna poklicanost: »Športnik,
četudi je profesionalec, takrat, kadar ohranja to 'ljubiteljsko' razsežnost, dela
dobro družbi, gradi skupno dobro, izhajajoč iz vrednot zastonjskosti, tovarištva in
lepote.« Na ta način, kot je dejal papež, športniki ostanejo »ljudje in prinašalci
človeškosti«.
Jezusova ljubezen je tega vredna Čeprav smo sredi
poletja, je papež Frančišek vernike po svetu v zadnjih tednih večkrat nagovoril tudi
v pisni obliki. Naj spomnimo le na dva primera. V Braziliji se je pravkar sklenilo
obhajanje nacionalnega tedna družine. Papež je preko pisma tako opogumil starše pri
njihovem »plemenitem« poslanstvu, ki je vzgajati v krščanski veri. Le-to od
njih zahteva, da so »prvi sodelavci Boga pri temeljnemu usmerjanju bivanja in zagotavljanju
dobre prihodnosti«. Papež Frančišek se je v tem tednu posebej spomnil tudi vernikov
v Argentini. Voščil jim je ob 50. obletnici ustanovitve škofije brezmadežnega spočetja
(Santísima Concepción). Ob tem pa jim je še zapisal besede: »Kristjan hodi, se
pusti preoblikovati v učenca in oznanja.« Zato tudi ne ostane na mestu, ampak
gre ven iz sebe, da bi po svetu razširil Gospodovo besedo. »Bodite nemirni,«
je na koncu dodal papež: »Bodite nemirni, kajti Jezusova ljubezen je tega vredna.«