VATIKAN (torek, 6. avgust 2013, RV) – Kljub krizi je potrebno udejanjati ljubezen.
O tem je prepričana fundacija Populorum Progressio, ki deluje v okviru Papeškega sveta
Cor Unum. Gre za ustanovo, ki jo je leta 1992 ustanovil Janez Pavel II. in jo namenil
podpori programov celostnega razvoja revnejših skupnosti v Latinski Ameriki. Fundacija
trenutno financira kar 170 projektov: 27 v Kolumbiji, 22 v Braziliji, 16 v Boliviji
in 15 v Peruju. Poleg omenjenih je nekaj projektov že v teku tudi v Argentini, Čilu,
Kostariki, Ekvadorju, Salvadorju, Gvatemali, na Haitiju, v Hondurasu, Mehiki, Nikaragvi,
Panami, Paragvaju, Dominikanski republiki, Urugvaju in Venezueli.
Spekter delovanja
fundacije je nedvomno zelo širok. Majhni, a temeljni projekti, ki jih podpira, vsebinsko
nimajo le socialnega značaja, temveč imajo tudi ali morda predvsem pastoralne značilnosti.
Tako v pogovoru za vatikanski časopis L'Osservatore Romano pojasnjuje msgr.
Segundo Tejado Muñoz, podtajnik Papeškega sveta Cor Unum in član upravnega odbora
fundacije Populorum Progressio. Slednjega vodi kardinal Robert Sarah, ki je obenem
predsednik vatikanskega dikasterija. Med člani odbora je tudi pet latinskoameriških
škofov in tajnik, ki je laik. Zberejo se enkrat na leto, vsakič v drugi izmed držav
Latinske Amerike, iz katere prihajajo člani upravnega odbora. Med srečanjem pregledajo
predstavljene prošnje za financiranje projektov in med njimi izberejo najprimernejše.
Letos
so kot že rečeno odobrili 170 projektov, medtem ko je bilo število prejetih prošenj
200. Msgr. Muñoz pravi, da morajo pri izbiri upoštevati predvsem sredstva, ki jih
imajo na razpolago. Večinoma jih dobivajo od Italijanske škofovske konference, ki
za fundacijo skrbi že vse od njenega nastanka. Manjši delež sredstev pa dobijo od
zasebnih donatorjev. Ekonomska kriza ima tako vpliv tudi na njihove dejavnosti. Člani
upravnega odbora morajo pri izbiri projektov zatem upoštevati še kriterije, kot sta
ujemanje z vodilnimi načeli fundacije ali resnost predloga. Tako imajo, kot nadaljuje
msgr. Muñoz, na primer prednost projekti, ki temeljijo na prostovoljstvu. Medtem ko
so prej zavrnjeni tisti, ki vključujejo stroške za reprezentančne avtomobile ali razkošno
opremljene pisarne. Člani se prav tako prepričajo o tem, kdo stoji za posameznim projektom.
Prošnje,
ki prispejo na fundacijo, so najpogosteje povezane s področjem formacije. To pomeni
šole, predvsem strokovne, med katerimi msgr. Muñoz omenja gostinske inštitute, frizerske
in računalniške šole. Za pomoč pa prosijo tudi na primer vaške skupnosti, ki želijo
zgraditi vodnjak ali vodovod, prostore, namenjene družabnim srečanjem, ali podobne
strukture z drugačno naravo. Večina prošenj pride iz Bolivije, Kolumbije in Brazilije.
Pri tem podtajnik Papeškega sveta Cor Unum opozarja, da so bogatejše države Latinske
Amerike tiste, v katerih je večji kontrast med bogatimi in revnimi. Nato dodaja, da
fundacija prošnje včasih dobi tudi od misijonarjev. Le-ti namreč živijo v neposrednem
stiku z revnimi ali med staroselskimi ljudstvi, ki prebivajo na samotnih in prostranih
območjih ter imajo le redko stike z zunanjim svetom.
Kot enega zadnjih financiranih
projektov pa msgr. Muñoz omenja odprtje izobraževalnega centra, namenjenega celostnemu
človeškemu razvoju, v perujskem mestu Arequipa. Prav tam je namreč potekalo zadnje
letno srečanje članov upravnega odbora fundacije Populorum Progressio. Del moderno
opremljenega centra je otroški vrtec. Potreba po le-tem je bila zelo velika, saj je
večina mamic mladoletnih. Nimajo možnosti vzdrževati svojih otrok, ker nimajo dela
in niti niso usposobljene za določen poklic. Sedaj, medtem ko so otroci v vrtcu, same
lahko obiskujejo poklicno šolo, ki je del istega centra.