HIROŠIMA (ponedeljek, 5. avgust 2013, RV) – Vstali Kristus je primer, kako
se nasilje z mirom lahko preoblikuje in kako se v svet prinese veselje. Ta podoba
je bila izhodišče pridige med mašo, ki jo je kardinal Peter Turkson daroval dopoldne
v Hirošimi na Japonskem. Predsednik Papeškega sveta za pravičnost in mir je na obisku
v državi od danes pa do 9. avgusta. In sicer ob obletnici napadov z atomsko bombo
na Hirošimo in Nagasaki, ki sta se zgodila 6. in 9. avgusta leta 1945. Japonska škofovska
konferenca je z namenom spomniti se na takratne žrtve dala pobudo za dogodek, ki poteka
pod geslom »Deset dni za mir«.
Med mašo za mir v katedrali Hirošime
se je kardinal Turkson danes tako zaustavil ob odlomku iz Janezovega evangelija, ki
pripoveduje o srečanju Vstalega Kristusa z učenci. Ko se je Jezus prikazal učencem,
je poudaril kardinal, je »njihove bojazni pognal v beg s pozdravom miru«. Tako
bojazni, povezane s tem, da so zapustili svojega Gospoda, kot tudi njihov strah pred
Judi, zaradi katerega so se zaprli v hišo. Jezus učence ni spomnil na njihovo izdajo.
Ni prišel poravnat računov z njimi. Nasprotno, podari jim mir, ki prekrije njihove
napake in jih spravi z Gospodom. Kardinal je nadaljeval, da so učenci nato prav zahvaljujoč
tistemu pozdravu miru poslani, da gredo z darom Svetega Duha oznanjat kot služabniki
»odpuščanja in sprave«.
Ko se je Vstali prikazal pred svojimi
učenci, jim je pokazal svoje dlani in stran. Tako je potrdil dejstvo, da je njegovo
vstalo telo identično tistemu, ki je bilo križano. Telo, ki je utrpelo človeško krutost
in nasilje je isto telo, ki je vstalo in bilo poveličano, je razložil predsednik Papeškega
sveta za pravičnost in mir. Vendar pa so na vstalem telesu posledice nasilja in smrti
spremenjene. V Vstalem Jezusu se človeško nasilje preoblikuje in to učencem prinese
veselje. Učenci so torej poslani oznanjat, ko najprej sami doživijo izkušnjo dejanske
navzočnosti Vstalega. Le-ta pa je izvir miru, ki prinaša odpuščanje ter spravo in
s tem tudi veselje.
Kardinal je vernikom, zbranim pri sveti maši za mir v Hirošimi,
zato zaželel, da bi »znali hoditi v luči Gospodovega nauka« in bi tako postali
»služabniki sprave in miru«. Zbrali so se namreč skupaj s svojimi skrbmi, strahovi,
z očitki vesti, bolečinami in trpljenjem – tako kot učenci. A obenem so prišli tudi
kot romarji, v želji, da bi jih Gospod poučil o svojem nauku. Pri maši so tako po
kardinalovih besedah skupaj obhajali navzočnost vstalega Gospoda. In ta jih je sprejel
v svojem miru, odpuščanju in spravi; vdihnil jim je svojega Duha, ki jih bo preoblikoval,
tako kot bi oblikoval »krhke lončene posode«.