Vrhovni predstojnik salezijancev: papež Frančišek je opogumil Cerkev, naj gre na ulico
RIO DE JANEIRO (petek, 2. avgust 2013, RV) – Pascual Chávez Villanueva, vrhovni
predstojnik salezijancev, je za vatikanski dnevni časopis l'Osservatore Romano
s svojega zornega kota orisal papeževo potovanje v Brazilijo, njegovo vizijo Cerkve
in njegova najpomembnejša sporočila.
Chávez je po svetovnem dnevu mladih Frančiškov
obisk najprej strnil v tri besede: »geste, drža in mišljenje«. Vse te tri komponente
so med seboj povezane in iz njih se razume »papeževa moralna moč, njegova
svoboda delovanja in govora ter njegova preroškost«. Sveti oče »išče
edinost bolj kot konflikte, in to preko kulture dialoga in spoštovanja različnosti.«
Ob tem pa se dobro zaveda, da ima Cerkev nenadomestljivo vlogo pri sodelovanju
za spravo v svetu.
Sveti oče je med svetovnim dnevom mladih prikazal Cerkev
kot svobodno od posvetne duhovnosti, skušnjave, da zaledeni v svojem institucionalnem
okvirju, svobodno od skušnjave pred pomeščanjenjem, zaprtosti vase, klerikalizmom.
Papež Frančišek, kakor opaža Chávez, predstavlja Cerkev kot »hišo za vse človeštvo«.
Cerkev, ki je znana po svoji odprtosti in sprejemanju vseh, tudi v različnosti
kultur, ras, tradicij in verstev. Cerkev, ki gre na ulice, da bi prinašala evangelij
ter služila in dosegala geografska, kulturna in bivanjska obrobja. Cerkev, ki priviligira
uboge, jim daje glas, obenem pa daje pravšnjo pozornost in pomebnost ženskam, brez
katerih tvega, da bi bila nerodovitna.
Salezijanski vrhovni predstojnik izpostavlja
še papeževe najodmevnejše govore. Ti so bili namenjeni Brazilski škofovski konferenci,
predstavnikom brazilske družbe in mladim. Brazilski škofovski konferenci je predstavil
dokument iz Aparecide kot ključ za razumevanje poslanstva Cerkve. Sveti oče pravi,
da čoln Cerkve nima moči, da bi prebrodil oceane, ker je ta namreč preprosta barka.
Toda Bog se dela viden preko naših skromnih sredstev, kajti s tem se pokaže, da je
On tisti, ki deluje. Papež Frančišek je brazilskim kardinalom in škofom predstavil
še podobo Emavsa kot ključ za branje sedanjosti in prihodnosti. Povedal je, da oddaljevanje
od Cerkve ima opraviti s tem, da smo jo omejili v relikvijo iz preteklosti, nezmožno,
da bi odgovarjala na probleme in izzive sodobnega človeka. Zato se Cerkev mora ponovno
približati človeku in najti čas, da gre skupaj z njim, ga s potrpežljivostjo vzgajati
in poslušati.
Chávez spominja še na govor, ki ga je sveti oče namenil brazilskim
politikom in kulturnikom. Te je skušal ozavestiti o zgodovinskem času, v katerem živimo
in o njihovi odgovornosti pri reševanju konfliktov. Spregovoril jim je tudi o pomembnosti
kulture srečanja. Še posebej se je zavzel za starejše ljudi, katere ne smemo puščati
na robu družbe, saj jim s tem onemogočimo, da bi s svojo modrostjo obogatili le-to.
Največ sporočil med svetovnim dnevom mladih pa je sveti oče namenil mlajšim
generacijam. Te je povabil, naj vlagajo svoje energije, svoja življenja v pozitivne
namene, za katere je vredno dati življenje. Spodbujal jih je, naj jih ne bo strah
pred pogumnimi odločitvami in naj sodelujejo pri prenovi Cerkve, družbe in sveta.
Ob koncu jih je opogumil naj služijo svetu in ga obogatijo z darom Kristusa in evangelija.
Salezijanski vrhovni predstojnik, Pascual Chávez Villanueva sklene svojo refleksijo
o papeževem obisku na svetovnem dnevu mladih s temi besedami: »Papež Frančišek
je opogumil Cerkev naj gre na ulico, jo ponesel na obrobja, uporabil materinske
besede, ji dal dinamizma. Naučil nas je, kakšne Cerkve si on želi in
kakšen odnos mora imeti ta s svetom.«