Praznik odpuščanja v Assisiju: Globalizirati solidarnost, nežnost in medsebojno sprejemanje
ASSISI (petek, 2. avgust 2013, RV) – V Assisiju se danes obhaja praznik odpuščanja.
V Porciunkulo, kjer je na ta dan mogoče prejeti popolni odpustek, je prišlo na tisoče
romarjev. Vrhunec praznovanja predstavlja večerna sveta maša. Škof Domenico Sorrentino
za Radio Vatikan pojasnjuje, kaj je pomen te posebne milosti, ki jo je sveti Frančišek
leta 1216 izprosil od papeža.
»Odpustek je izraz neizmernega usmiljenja,
ki se ne omejuje na odpuščanje grehov, ampak da potem tudi moč, pogum in vztrajnost
za ponovni začetek poti svetosti, saj gre v temelju prav za to.« Gre za
usmiljenje, ki vernike tako rekoč dela zmožne za raj, dodaja msgr. Sorrentino. Poleg
odpuščanja se prejme tudi polnost življenja v Njem. Milost odpustka razbremeni, osvobodi
srce vsega tistega, kar ostane kot posledica greha. Toliko vernikov je danes poromalo
v Porciunkulo in prosilo za to milost, ker čutijo potrebo po Božji nežnosti in njegovi
bližini. Vsakdo namreč nosi v sebi svoje napore, upanja in potrebe.
Prejeti
odpuščanje in odpustiti sta dve stvari, ki imata opraviti s trdosrčnostjo in raztresenostjo
srca. Ne smemo pozabiti, spominja msgr. Sorrentino, da srce z vsakim nadaljnjim grehom
bolj okamni. Vsakdo ima potrebo, da se čuti ljubljenega, potrebo po milosti Svetega
Duha, ki kot voda raztopi trdoto. To je tisto, kar pogosto omenja papež Frančišek:
da se ne smemo bati nežnosti, ne tiste, ki si jo izražamo medsebojno, ne tiste, ki
naj bi jo prejeli. Po škofovih besedah se papež zaveda, da to lahko izkusi vsakdo.
Živimo v svetu visoke tehnologije in možnosti, ki jih človek v preteklosti ni imel.
Pa vendar smo si med seboj oddaljeni in drug do drugega ravnodušni. Zares obstaja
nevarnost »globalizacije ravnodušnosti«, kot pravi papež Frančišek. In zato
je tako zelo nujno graditi svet, v katerem bodo nasprotno »globalizirani solidarnost,
nežnost in medsebojno sprejemanje«.