Molitveno bdenje družin pred porcijunkulskim odpustkom

ASSISI (četrtek, 1. avgust 2013, RV) – Assisi in celotna italijanska dežela Umbrija se letos še s prav posebnim navdušenjem pripravljata na praznovanje 4. oktobra, ko Cerkev obhaja praznik sv. Frančiška Asiškega. Na ta dan bo kraj namreč obiskal tudi sveti oče. Škofovska konferenca je zato pred praznikom organizirala vrsto dogodkov, trenutkov srečanja, premišljevanja in molitve.

Prvi dogodek je na vrsti nocoj. To je molitveno bdenje z družinami, posvečeno temi »Odpuščanje in Božja nežnost«. Srečanje je pripravil msgr. Mario Ceccobelli, škof mesta Gubbio, ki je za Radio Vatikan pojasnil, da gre obenem za začetek obhajanja jutrišnjega praznika odpuščanja, ko je mogoče prejeti porcijunkulski odpustek. Msgr. Ceccobelli je povedal tudi, da je namen nocojšnje molitve omogočiti izkušnjo odpuščanja v okviru svoje družine. »Verjamem, da je družina prva celica naše družbe, kjer se oblikujejo državljani jutrišnjega dne in tudi državljani Božjega kraljestva, kristjani.« Za otroka je temeljnega pomena, da ima vse od začetka svojega življenja izkušnjo odpuščanja. Naloga družine je torej med drugim vzgajati otroke v razsežnosti odpuščanja. Kot je zatrdil škof Gubbia bi z nocojšnjim molitvenim bdenjem radi spodbudili, da se družina zave te naloge. Pa tudi, da bi ji pomagali znotraj njenih odnosov živeti izkušnjo odpuščanja in sprave – med možem in ženo, med otroci in starimi starši. Navsezadnje pa je namen še spomniti na moč zakramentalne milosti. Prav prejeti zakrament namreč lahko da duhovno energijo, da v družini zares lahko živijo izkušnjo odpuščanja in da vzgajajo za odpuščanje.

Na programu so nocoj tako tudi pričevanja o spravi, o podarjenem in sprejetem odpuščanju. »Cerkev vabi osebe, ki želijo vstopiti v dialog, v odnos z Bogom, da vedno izhajajo iz odpuščanja, kajti skupni imenovalec vseh ustvarjenih bitij je, da smo grešniki in da potrebujemo odpuščanje. Za le-to se prosi Boga, a nato se podarja in izmenjuje z brati.« Kot je večkrat spomnil papež Frančišek, se Bog nikoli ne utrudi odpuščati, tega pa naj bi se od njega naučili tudi sami. Med drugim v edini molitvi, ki nas jo je naučil Jezus, molimo: »Odpusti nam naše dolge, kakor tudi mi odpuščamo svojim dolžnikom.« Prositi za odpuščanje hkrati pomeni sprejeti obvezo, da odpustimo sami. To pa ni mogoče z zgolj človeškimi močmi, sami ne pridemo daleč. Da lahko odpustimo, potrebujemo dodatno energijo, je poudaril msgr. Ceccobelli, in to je milost, ki prihaja od Boga.

Audio: