Papež Frančišek na praznik sv. Ignacija Lojolskega: Za jezuita sta središče Kristus in Cerkev

RIM (sreda, 31. julij 2013, RV) – Papež Frančišek je danes zjutraj daroval sveto mašo v Jezusovi cerkvi v Rimu. Cerkev namreč danes obhaja praznik sv. Ignacija Lojolskega, ustanovitelja Družbe Jezusove, kateri pripada tudi papež. Somaševalo je več kot dvesto jezuitov. Sveti oče je po maši še molil pred oltarjema, posvečenima sv. Ignaciju in sv. Frančišku Ksaveriju, zaustavil se je tudi v kapeli Marije ob poti in ob grobu p. Pedra Arrupa. Papež je pri pridigi naredil tri poudarke: v središče postaviti Kristusa in Cerkev; pustiti, da nas osvoji Kristus, da bi služili; čutiti sram ob naših omejitvah in grehih, da bi bili ponižni pred njim in pred brati.

V središče postaviti Kristusa in Cerkev
Frančišek je spregovoril o središčnem mestu, ki ga mora imeti Jezus za vsakega jezuita in vso Družbo, ki se tudi imenuje Jezusova. To pomeni, da morajo pred sabo imeti 'Kristusa, vedno večjega', ki jih vedno vodi ven iz njih samih, da izstopijo iz lastne ljubezni, hotenja in interesa. Vedno obstaja skušnjava, da bi mislili, kako so oni v središču, je opozoril Frančišek: »Kristus je naše življenje!« Dodal je, da k središčnemu mestu Kristusa sodi tudi središčno mesto Cerkve: sta dva ognja, ki se ne moreta ločiti: »Ne morem slediti Kristusa drugače kot v Cerkvi in s Cerkvijo.« Tudi v tem primeru jezuiti in celotna Družba niso v središču, ampak so v službi Kristusa in Cerkve, ki je nevesta našega Gospoda Kristusa in naša sveta mati. »Da bi bili možje, ukoreninjeni in utemeljeni v Cerkvi: takšne nas hoče Jezus,« je poudaril papež Frančišek. Ne morejo biti vzporedne in samotne poti. Lahko se hodi v iskanju in ustvarjalnosti, ampak vedno v skupnosti in v Cerkvi. Služiti Kristusu pomeni ljubiti to konkretno Cerkev in ji služiti z velikodušnostjo in duhom pokorščine.

Pustiti, da nas osvoji Kristus
Pot, da bi živeli to dvojno središčnost, je, da se pustimo osvojiti Kristusu, je dejal papež o drugem poudarku današnje pridige. Iščem Jezusa in mu služim, ker me je on prvi iskal, ker me je on osvojil. On je vedno prvi. Ko mi pridemo, je on že prišel in nas čaka. Frančišek je spomnil na drugi teden ignacijanskih duhovnih vaj, ko Kristus pravi: Kdor hoče hoditi z mano, mora z mano delati, kajti če mi bo sledil v trpljenju, mi bo sledil tudi v slavi. Kristus nas torej mora osvojiti, da bi mu lahko darovali vso našo osebo in ves naš napor; povedati Gospodu, da hočemo storiti vse za njegovo večje služenje in slavo, ga posnemati v prenašanju sramotenja, preziranja, uboštva. »Pustiti, da me osvoji Kristus, pomeni biti vedno stegnjeni proti tistemu, kar je pred mano, proti Kristusovemu cilju, ter se v resnici in iskrenosti vprašati: Kaj sem naredil za Kristusa? Kaj delam za Kristusa? Kaj moram narediti za Kristusa?«

Čutiti sram, da bi bili ponižni
Ob koncu je papež spregovoril še o 'sramu jezuita'. Ko gledamo križanega Kristusa, čutimo zelo človeško in zelo plemenito čustvo, ki je sram: gledamo na Kristusovo modrost in na našo nevednost, na njegovo vsemogočnost in na našo slabost, na njegovo pravičnost in na našo krivičnost, na njegovo dobroto in našo hudobijo. »Prositi za milost sramu,« je dodal papež in nadaljeval, da občutek sramu prihaja iz stalnega pogovora z Jezusom, iz sramu pred njim zardimo, uglasi nas z Kristusovim srcem, spremlja nas v vsakodnevni hoji za Gospodom. »To nas vedno vodi v ponižnost, da živimo to pomembno krepost« je zatrdil. »Ponižnost, zaradi katere se vsak dan zavedamo, da nismo mi tisti, ki gradimo Božje kraljestvo, ampak je vedno Gospodova milost, ki deluje v nas; ponižnost, ki nas spodbuja, da v celoti služimo Kristusu in Cerkvi in ne našim idejam.«

Audio: