VATIKAN (torek, 30. julij 2013, RV) – Med letom iz Ria de Janeira v Rim se
je papež Frančišek dolgo pogovarjal z novinarji, ki so bili prisotni na letalu. Odgovoril
jim je na številna vprašanja, med drugim je bilo govora tudi o pravkar zaključenem
apostolskem potovanju in svetovnem dnevu mladih. »Bilo je lepo potovanje, ki mi
je duhovno dobro delo. Sem precej utrujen, toda srce je veselo,« tako je zagotovil
papež in dodal, da je dobro obiskovati ljudi. Kajti Gospod deluje v srcu vsakega človeka
in njegovo bogastvo je tolikšno, da od drugih vedno lahko prejmemo mnogo lepih stvari.
Frančišek je nato nadaljeval, da sta dobrota in srce brazilskega naroda velika. Je
zelo prijeten in vesel narod, ki rad praznuje in ki tudi sredi trpljenja vedno najde
način, kako iskati dobro. Veselje Brazilcev je po papeževih besedah nalezljivo.
Nekaj
besed je papež Frančišek zatem namenil vprašanju varnosti v teh dneh. Poudaril je,
da se ni zgodila nobena nesreča, četudi ni uporabljal blindiranega vozila in mu je
bilo omogočeno biti z ljudmi, jih objeti ter pozdraviti. To je varnost zaupanja v
ljudi, je dejal in dodal, da se zaveda, da se vedno lahko najde »kakšen norec«,
a da je vendar zraven tudi Gospod. »Ustvariti nek blindirani prostor med škofom
in ljudstvom je norost in jaz imam rajši, da sem zunaj ter tvegam tisto drugo norost.«
Papež Frančišek je spomnil še na svoj obisk v Aparecidi, kamor je šel molit in ki
zanj predstavlja kraj zelo močne verske izkušnje. Potem je izrazil tudi začudenje
nad številom mladih, ki so se zbrali pri sklepni sveti maši svetovnega dneva mladih
na obali Copacabana. Prihajali so kar iz 178 držav po svetu.
Papeževa črna
torba: »Biti moramo normalni« Eno izmed vprašanj je zadevalo papeževo
črno torbo, ki jo je imel v roki, ko se je odpravil na letalo. Le-ta je po svetu vzbudila
veliko zanimanja, saj doslej ni bilo v navadi, da bi sveti oče sam nosil svojo prtljago.
Papež Frančišek je pojasnil, da so v njej običajne stvari, kot med drugim brevir in
knjiga. »Vedno sem šel na pot s torbo, to je normalno. Biti moramo normalni.«
Na vprašanje, zakaj tako zelo pogosto ponavlja ljudem, naj molijo zanj, pa je papež
razložil, da je vedno prosil vernike za molitev. Že ko je postal duhovnik, še pogosteje
pa, ko je postal škof, saj čuti, da zaradi svojih omejitev, problemov in tudi grehov
potrebuje Gospodovo pomoč pri tem delu, da gre lahko naprej. Gre torej za navado,
ki pa prihaja iz njegovega srca in iz potrebe pri njegovem delu.
Drevo,
ki pade, povzroči več hrupa, kot pa gozd, ki raste Papež Frančišek je
potem povedal tudi, da v Riu de Janeiru ni govoril o sicer aktualnih temah, kot so
splav ali zakonska zveza med istospolnimi osebami, ker je stališče Cerkve glede tega
jasno. To dobro vejo tudi mladi, katerim je zato raje govoril o pozitivnih stvareh,
da bi jih tako spodbudil. V nadaljevanju je spregovoril o tem, da se je odločil prebivati
v Domu sv. Marte, ker je rad med ljudmi in bi bilo zanj slabo, če bi živel sam. Glede
vatikanske banke IOR je rekel, da ne ve, kako se bo zgodba končala. Nujno je le, da
bosta načeli te institucije »transparentnost in poštenost«. V rimski kuriji
je mnogo dobrih in zvestih sodelavcev, je tudi dejal papež. So pa nekateri, ki niso
najbolj svetniški. In običajno je tako, da »drevo, ki pade, povzroči več
hrupa, kot pa gozd, ki raste«.
Rimski škof Frančišek je še pojasnil,
da o sebi govori kot o »rimskem škofu« in ne kot o papežu preprosto zato, ker
je papež škof. In le zato, ker je škof Rima, je tudi Petrov naslednik. Vsi ostali
nazivi posledično izhajajo iz naziva »rimski škof«. Potem je še povedal, da
je škofovsko delo lepo, saj predstavlja pomagati bratom iti naprej, kazati pot vernikom
in spodbujati občestvo. Ni pa prav, če si nekdo sam želi tega dela, saj to ne prihaja
od Gospoda. Srečen je tisti, je poudaril papež Frančišek, ki dela to, kar od njega
želi Gospod.
Benedikt XVI. – Kot da bi imel pri hiši modrega dedka Med
pogovorom z novinarji, ki je potekal med povratkom v Rim, je papež navsezadnje nekaj
besed namenil tudi odnosu z Benediktom XVI. Pošalil se je, da nazadnje, ko sta se
dva ali so se trije papeži pogovarjali med seboj, je to izgledalo kot prepir, kateri
izmed njih je pravi. Njegov odnos z zaslužnim papežem, ki je še vedno prisoten v Vatikanu,
pa je drugačen: »Vedno sem ga imel rad. Zame je božji človek, ponižen človek, človek,
ki moli …« Frančišek je bil vesel, ko je bil Benedikt XVI. izvoljen za papeža.
Prav tako je prepričan, da je dal s svojo odpovedjo zgled, saj je le velik človek
sposoben tega. Njegova navzočnost v Vatikanu pa je zanj kot da »bi imel pri hiši
modrega dedka«.