Papež Frančišek brazilskim škofom: Dragi sobratje, skušal sem vam na bratski način predložiti nekaj razmišljanj in smernic za delo Cerkve v Braziliji

RIO DE JANEIRO (nedelja, 28. julij 2013, RV) – V soboto se je papež Frančišek srečal z brazilskimi kardinali in škofi, jih nagovoril ter nato kosil z njimi. Znano je, da je brazilska škofovska konferenca največja na svetu. Ima 44 škofij metropolij in 213 škofij. Škofov je 459, kardinalov pa devet, od katerih jih je pet volivcev.

Papež Frančišek je v svojem dolgem nagovoru zarisal smernice poslanstva brazilske Cerkve, ki imajo svoja izhodišča v samem dogodku prikazanja Marije v Aparecidi in v dokumentu, ki so ga pripravili na 5. generalnem zasedanju brazilske škofovske konference leta. Tega zasedanja se je takrat udeležil papež Benedikt XVI., medtem ko je kardinal Bergoglio vodil urejanje tega dokumenta.

Aparecida: Ključ branja za poslanstvo Cerkve
»Bog je v Aparecidi podaril Braziliji svojo lastno Mater. Prav tako pa je Bog dal v Aparecidi lekcijo o sebi samem, o svojem načinu, kako je in kako deluje. To je lekcija o ponižnosti Boga, ki je zanj bistvena, saj je pravzaprav v njegovem DNK.« S temi besedami je papež Frančišek nakazal izhodišče svojega nagovora brazilskim škofom, s katerimi se je srečal, kakor je v pozdravu dejal, »od množice odmaknjenem kraju«, da jim bo lahko govoril 'iz srca srcu'.

Potem, ko je papež podrobno predstavil lekcijo, ki jo je Bog podaril Cerkvi po ribičih, ki so našli Marijin kip, je dejal: »Za Cerkev je nujno, da ne pozabi lekcije iz Aparecide, ne sme je pozabiti. Mreže Cerkve so namreč šibke, morda celo zakrpane. Prav tako nima čoln Cerkve moči velikih čezoceank. In vendar Bog hoče postati viden ravno preko naših sredstev, naših skromnih sredstev, kajti s tem se pokaže, da je On tisti, ki deluje. Dragi bratje, rezultat pastoralnega dela ni odvisen od bogastva zalog (metod), temveč od ustvarjalnosti ljubezni. Gotovo je potrebna vztrajnost, prizadevanje, delo, načrovanje, organiziranje, vendar je potrebno predvsem vedeti, da moč Cerkve ni v njej sami, temveč se skriva v globokih vodah Boga, v katere je poklicana, da vrže mreže.«

Papež ceni pot, ki jo je naredila Cerkev v Braziliji
Papež Frančišek je nadalje predstavil pot, ki jo je prehodila Cerkev v Braziliji in katero so rimski škofje z naklonjenostjo spremljali. Dejal je: »Cerkev v Braziliji je sprejela ter z njo lastno izvirnostjo udejanjila II. vatikanski koncil in s tem prehodila pot. Na njej je Cerkev prebolela tudi nekatere otroške bolezni, a je postopoma postala zrelejša, bolj odprta, bolj velikodušna ter misijonarska. Danes je napočil novi trenutek. V dokumentu iz Aparecide je dobro izraženo, da to ni obodbje sprememb, temveč sprememba obdobja. Zato se je nujno vprašati: Kaj Bog zahteva od nas? Na to vprašanje bi vam rad ponudil nekaj smernic.«

Podoba Emavsa kot ključ za branje sedanjosti in prihodnosti
Sveti oče je predstavil dogodek dveh učencev na poti v Emavs in ga aktualiziral z današnjim težkim stanjem družbe in Cerkve, saj se mnogi ljudje ne prepoznajo več v njej, ker jim po njihovem mnenju Cerkev ne uspe predložiti smisla za njihovo bivanje. Papež se je vprašal: »Kaj v tem primeru storiti?« »Danes je potrebna Cerkev, ki je sposobna spremljati in iti onkraj preprostega poslušanja. Torej Cerkev, ki spremlja na poti ljudi tako, da se znjimi poda na pot. Cerkev, ki je sposobna razbrati temo, zaradi katere številni bratje in sestre bežijo iz Jeruzalema. Cerkev, ki zmore ugotoviti, da je v razlogih, zaradi katerih so se mnogi oddaljili, že tudi razlog za njihovo morebitno vrnitev. Za branje tega pa je potrebno imeti pogum.«

Izzivi za Cerkev v Braziliji
V luči vsega, kar je papež Frančišek do sedaj omenjal obstajajo sledeči izzivi za Cerkev v Braziliji:
- prioriteta formacije (škofje, duhovniki, redovniki in redovnice, laiki)
- kolegialnost in solidarnost v škofovski konferenci
- biti nenehno v poslanstvu ter pastoralnem spreobrnjenju
- naloga, ki jo ima Cerkev v družbi

Amazonija kot lakmusov papir, kot preizkusni kamen za Cerkev in brazilsko družbo
Nenazadnje se je sveti oče ustavil še ob primeru Amazonije. »Cerkev v Amazoniji ni prisotna s kovčki v rokah, da bo potem, ko bo izkoristila vse, kar je za izkoristit, odšla od tam. Cerkev je že od vsega začetka bila prisotna v Amazoniji po misijonarjih ter redovnih skupnostih, je prisotna sedaj in bo prisotna tudi v bodoče. Pri tem mislim na gostoljubnost, ki jo še danes Cerkev v Amazoniji ponuja haitskim migrantom po katastrofalnem potresu, ki je porušil njihovo deželo...«

Sveti oče je govor zaključil z besedami: »Dragi sobratje, skušal sem vam na bratski način predložiti nekaj razmišljanj in smernic za delo Cerkve v Braziliji, ki je kot velik mozaik kamenčkov, podob, oblik, problemov, izzivov, a je ravno zaradi tega tudi veliko bogastvo. Cerkev ni nikoli uniformiranost, temveč različnost, ki se uskladi v edinost in to velja za vsako cerkveno resničnost.«

Na koncu je papež Frančišek škofom izročil v molitvi za zgled Marijo: »Brezmadežna Devica iz Aparecide naj bo zvezda, ki razsvetljuje vaše prizadevanje in vašo pot, da boste, kakor ona, prinašali Kristusa vsakemu moškemu in vsaki ženski vaše neizmerne dežele. On bo tisti, ki bo, kakor je storil z dvema izgubljenima in razočaranima učencema na poti v Emavs, ogrel srce ter podaril novo in trdno upanje.«