Papež Frančišek predstavnikom brazilske družbe: Spoštovanje izvirnosti kulture, družbena odgovornost, konstruktivni dialog

RIO DE JANEIRO (sobota, 27. julij 2013, RV) – Papež Frančišek se je danes v mestnem gledališču Ria de Janeira srečal z brazilskimi politiki in diplomati, predstavniki civilne družbe, podjetništva, kulture in večjih verskih skupnosti. V govoru jim je spregovoril o dinamični izvirnosti, ki zaznamuje brazilsko kulturo, o družbeni odgovornosti, nujni za prihodnost, in o konstruktivnem dialogu, ki služi za soočanje s sedanjostjo. To so trije izrazi pogleda v prihodnost, ki mora biti miren, veder in moder.

Brazilska kultura ima po papeževih besedah izjemno sposobnost integriranja različnih elementov. Enotno čutenje celotnega naroda, temelji njegove miselnosti in ustvarjalnosti, osnovna načela življenja, merila presojanja in prioritete ter pravila delovanja slonijo na celostnem pogledu na človeško osebo. Tak pogled na človeka in življenje, ki je lasten brazilskemu narodu, v veliki meri izhaja iz življenjskega soka evangelija. Gre za bogastvo. Papež Frančišek je poudaril, da ta življenjski sok lahko prinese rodovitnost kulturnemu razvoju, ki je zvest brazilski kulturi in ki gradi prihodnost, boljšo za vse. Krščanski način spodbujanja skupnega dobrega in veselja do življenja je namreč omogočanje širjenja celostne humanizacije in kulture srečanja ter odnosov. Tu pa se srečujeta tudi vera in razum, verska razsežnost in vidiki človeške kulture kot so umetnost, znanost, delo ali literatura. »Krščanstvo združuje transcendenco in učlovečenje; pri soočanju z razočaranjem in skeptičnostjo, ki lahko preplavita srca in se širita po ulicah, ima krščanstvo vedno sposobnost poživljanja misli in življenja.«

Drugi vidik, ki ga je omenil papež, je družbena odgovornost. Prihodnost od nas zahteva human pogled na ekonomijo in politiko, ki bi vedno bolje omogočala sodelovanje naroda, ki bi se izogibala elitizmu in bi izkoreninila revščino. Tisti, ki so na vodilnih položajih, si morajo postaviti zelo konkretne cilje in nato najti sredstva, s katerimi bi jih dosegli. Papež Frančišek je pri tem opozoril na nevarnost razočaranja, grenkobe in ravnodušnosti, kadar se le-to ne zgodi. Zato je potrebno vedno ohranjati živo upanje. Zlo v neki družbi se premaga z vodenjem, ki izhaja iz osebne odgovornosti in zanimanja za skupno dobro. Odgovornost zahteva razumevanje širše stvarnosti, odločitve v sedanjem trenutku, a s pogledom, ki je že usmerjen v prihodnost. »Kdor ravna odgovorno, svoje delovanje postavlja pred pravice drugih in pred Božjo sodbo.«

Papež Frančišek je nazadnje poudaril še konstruktivni dialog, ki je vedno na voljo kot možnost med egoistično ravnodušnostjo in nasilnim protestom. »Država se razvija, kadar so med seboj v konstruktivnem dialogu njena različna kulturna bogastva: ljudska, univerzitetna, mladinska, umetniška in tehnološka kultura, ekonomska in družinska kultura ter kultura medijev.« Nemogoče si je predstavljati prihodnost brez tehtnega prispevka moralnih sil. Temeljnega pomena pa je tudi prispevek velikih verskih tradicij, kot je poudaril papež. Le-te igrajo vlogo kvasa v družbenem življenju. Za miroljubno sobivanje različnih verstev pa je dobra laičnost države, ki spoštuje prisotnost verskega dejavnika v družbi in njegovih konkretnih izrazov. Dialog je edini način, ki omogoča napredovanje osebe ali družbe, je sklenil papež. Drugi ima namreč vedno nekaj, kar mi lahko da, če se mu le znamo približati z odprto držo brez predsodkov.

Audio: