Papež Frančišek v četrtek zjutraj maševal v Sumaré: Duhovniki in škofje so služabniki, zato naj ne iščejo časti

RIO DE JANEIRO (petek, 26. julij 2013, RV) – Velika kapela Središča duhovnosti in srečanj Sumaré je včeraj nadomestila slavno kapelo v domu sv. Marte. Ob 7.30, tokrat v Riu, na praznik apostola Jakoba, je papež daroval sveto mašo za 300 oseb. Povabljeni so bili bogoslovci iz Rio de Janeira s svojimi vzgojitelji, in sicer iz bogoslovnega semenišča iz pripravljalnega letnika in iz semenišča Redemptoris Mater. Papež je v homiliji poudaril razliko med ponižnostjo, ki se zahteva od vernega človeka, in slabotnostjo, ki včasih tudi v Cerkvi nagiba, da iščemo kariero in ugled.

Skušnjava, da barantamo sami s seboj, se ugnezdi tudi pri mnogih kristjanih. Skušnjava je v tem, da se imamo za boljše, kakor v resnici smo pred Bogom, tudi če nam izbira življenjskega stanu narekuje ponižnost. Papež Frančišek je v svojem premišljevanju povezal obe mašni berili na praznik apostola Jakoba. Prvo berilo je odlomek iz drugega pisma Korinčanom, kjer Pavel zatrjuje: »Zaklad imamo v glinastih posodah« (2 Kor 4,7). Zaklad je »razodetje Boga v Jezusu Kristusu«. Apostol Pavel skuša razložiti in poudariti »napetost med veličino daru in revščino tistega, ki ga prejme«. Bog je neizrekljivo »Skrivnost« izlil v človeško naravo, ki je krhka posoda iz gline.

Papež Frančišek je nadaljeval: »Za nas vse, za posvečene osebe, redovnike, duhovnike, škofe je to skupni imenovalec. Prejeli smo dragocen dar in vsi smo glinaste posode. Vprašanje je, kako naj vzdržimo to napetost, saj vedno izgubljamo ravnotežje. V zgodovini Cerkve so možje in žene, ki sprejmejo dar in vedo, da so iz gline. Toda v teku življenja se tako navdušijo, da kar pozabijo, da so iz gline, ali pa pozabijo, da je Božji dar tako velik. Apostol Pavel iskreno priznava, da je glinasta posoda glede na prejeti dar. Ali se tudi mi spomnimo, da smo iz gline? Obstaja skušnjava, da glinasto posodo ponaredimo, jo prebarvamo in olepšamo in tako začenjamo varati sami sebe in misliti, da smo nekaj več. Tedaj se nam zgodi nekaj takega kakor apostoloma Jakobu in Janezu v dogodku iz današnjega evangelija, ko njuna mati prosi Jezusa, da bi njena sinova sedela na Jezusovi desnici in levici v njegovem kraljestvu. Apostola sta zašla v svetno miselnost in pozabila, da smo iz gline. Hotela sta imeti ugleden in višji položaj v skupini dvanajsterih.«

»Cerkev je veliko trpela in trpi vselej, ko človek, ki je poklican, da sprejme zaklad v glinasto posodo, kopiči prejeti zaklad, se posveča spreminjanju narave ilovice in si domišlja, da je boljši, da ni več iz ilovice. Smo iz gline od začetka do konca. Tega nas nihče ne reši. Rešuje nas Jezus, a na svoj način, ne po človeško z iskanjem ugleda, videza in pomembnih položajev. Tukaj se poraja karierizem v Cerkvi, ki povzroči toliko zla. Poglavarji narodov, pravi Jezus, vladajo nad svojimi ljudstvi, si jih podrejajo, jim ukazujejo. Med vami pa ne sme biti tako. Služabniki ste. Služiti morate. Ste glinasta posoda in Jezusova veličina.«

Preizkus za razumevanje, ali ponarejamo posodo ali ne, je preprost. Je način, kako se spovedujemo. Papež Frančišek zelo jasno dejal: »Spovedujemo se lahko na več načinov. Ali razumsko posplošuješ svoje grehe? Ali zamenjaš spovednika, ko si storil kakšen greh, ki se ga sramuješ? Tedaj si že pozabil, da si iz gline. Ali pa se spoveduješ dobro?«

»Kako naj torej vemo, da smo iz gline? Vprašaj se, kako se spoveduješ in vedel boš, če imaš zavest, da si iz gline, ali pa si začel barvati posodo, da bi bila videti drugačna. Kako naj vem, da je dragocen dar Jezus sam? Zakaj se posvečam apostolskemu delovanju? … Ali znaš Jezusa častiti, ali ga samo prosiš? Ali se mu zahvaljuješ, ga hvališ in ga res častiš? Častilna molitev je odločilni pokazatelj, da bi vedeli, ali res verujemo, da je Jezus dragoceni dar.«

Papež Frančišek je sklenil s molitvijo: »Prosim Devico Marijo, naj v vseh nas varuje oboje. Ne prosímo, naj 'glino preoblikuje v kovino, saj ostajamo glina do konca'. Prosímo marveč za milost, da bi znali prav častiti Jezusa Kristusa, čeprav ostajamo krhka glina.«