Papež Frančišek v faveli Varginha: Le kadar smo sposobni deliti, lahko zares obogatimo

RIO DE JANEIRO (četrtek, 25. julij 2013, RV) – Po postanku v mestni hiši je papež Frančišek dopoldne odšel v favelo Varginha. Gre za eno najrevnejših mestnih četrti, ki se nahaja na obrobju Ria de Janeira. V njej prebiva okoli 2500 prebivalcev, velja pa za varno, kar pomeni, da so iz nje odstranili droge in orožje, ki so v favelah sicer pogosto prisotni. Papeža Frančiška so po prihodu sprejeli tamkajšnji župnik, škofovski vikar in predstojnica sester usmiljenk. Še preden pa je vstopil v cerkev, kjer je bilo zbranih nekaj članov župnijske skupnosti, ga je pozdravila še skupina vernikov, med katerimi so bili predvsem otroci. V cerkvi se je papež kratko zaustavil v molitvi, nato pa je blagoslovil novi oltar. Zatem se je peš med množico, ki ga je pozdravljala ob poti, napotil do nogometnega igrišča, kjer ga je pričakala zbrana skupnost. A še pred srečanjem s prebivalci favele se je med potjo ustavil v eni izmed hiš in pozdravil družino, ki v njej prebiva. Zbralo se je okoli dvajset oseb, med njimi starejše osebe in otroci. Frančišek se je ustavil pri vsakomur posebej. Otroke je vzel v naročje, jih blagoslovil in se z njimi fotografiral. Na koncu pa so vsi skupaj zmolili očenaš in zdravamarijo.

Zbrane na nogometnem igrišču je papež Frančišek nagovoril: »Želel bi potrkati na vsaka vrata, reči dober dan, prositi za kozarec sveže vode, spiti 'cafezinho' (brazilsko kavo), poklepetati tako kot s prijatelji doma, prisluhniti srcu vsakogar, staršev, otrok, starih staršev …« Toda Brazilija je prevelika, da bi bilo to mogoče, je nato obžaloval papež Frančišek. Zato je izbral njih, skupnost Varginha, a ta obisk predstavlja vse mestne četrti v državi. »Kako lepo je biti sprejet z ljubeznijo, velikodušnostjo, veseljem,« je poudaril papež Frančišek in se zahvalil za tako lep sprejem, ki je viden že v tem, kako so okrasili ulice. Tudi to je namreč lahko znamenje naklonjenosti, ki se porodi v srcih.

Vse od trenutka, ko se je dotaknil brazilskih tal, se papež Frančišek, kot je dejal, počuti sprejetega. Pomembno je znati sprejeti. Kadar smo velikodušni pri sprejemanju nekoga, kadar nekaj z nekom delimo – nekaj hrane, prostor v naši hiši, naš čas – ne le, da ne postanemo revnejši, ampak postanemo bogatejši. Pravo bogastvo namreč ni v stvareh, temveč v srcu, je poudaril papež. In brazilski narod lahko svetu ponudi »dragoceno lekcijo solidarnosti«. Papež Frančišek je pozval vse, ki imajo na voljo sredstva, civilno oblast in ljudi dobre volje, ki si prizadevajo za socialno pravičnost: »Ne utrudite se delati za svet, ki bi bil pravičnejši in solidarnejši! Nihče ne sme ostati ravnodušen pred neenakostmi, ki še vedno obstajajo na svetu!« K boljšemu svetu ne vodi kultura egoizma in individualizma, temveč kultura solidarnosti. V drugem ne bi smeli videti tekmeca ali številke, ampak brata. Papež je poudaril, da nobeno prizadevanje za dobro ne more biti dolgotrajno in harmonije ter sreče v družbi ne bo, če se le-ta ne zmeni za del sebe in če ga pušča na obrobju. Na ta način se družba izčrpa, izgubi nekaj bistvenega. »Le kadar smo sposobni deliti, lahko zares obogatimo; vse, kar se deli, se pomnoži! Vrednost veličine neke družbe je pogojena z načinom, kako obravnava najbolj uboge, tiste, ki nimajo drugega kot svoje revščine.«

Papež je nadaljeval, da tudi Cerkev želi sodelovati pri iniciativah, ki spodbujajo pravi razvoj vsakega človeka in celostnega človeka. Nujno je dati kruh nekomu, ki je lačen. A obstaja pa tudi globlja lakota, lakota po sreči in dostojanstvu, ki jo lahko nasiti le Bog. »Ni pravega napredovanja skupnega dobrega, ne resničnega razvoja človeka, kadar se ne zmeni za temeljne stebre, ki držijo narod pokonci, njegove nematerialne dobrine: življenje, ki je Božji dar, vrednota, ki jo je potrebno vedno varovati in spodbujati; družina, temelj sobivanja in zdravilo za družbeno razpadanje; celostna vzgoja, ki se je ne omejuje na preprosto posredovanje informacij s ciljem proizvesti več dobička; zdravje, ki mora iskati celostno blaginjo osebe, tudi njeno duhovno razsežnost, bistveno za človekovo ravnovesje in za zdravo sobivanje; varnost, s prepričanjem, da je nasilje mogoče premagati le, če se izhaja iz spremembe človeškega srca.«

Ko je naštel te temeljne stebre družbe je papež Frančišek nekaj besed namenil posebej mladim. Le-ti so še posebej občutljivi na krivice, a pogosto jih razočarajo dejstva, ki so povezana s korupcijo, osebe, ki iščejo le lastno korist namesto skupnega dobrega. Papež jih je zato spodbudil, naj ne izgubijo zaupanja in naj ne dopustijo, da bi upanje ugasnilo. »Resničnost se lahko spremeni, človek se lahko spremeni. Prizadevajte si vi prvi prinašati dobro, ne privadite se na zlo, ampak ga premagajte z dobrim.« »Danes vam vsem, še posebej pa prebivalcem skupnosti Varginha, pravim,« s temi besedami je papež Frančišek sklenil svoj nagovor, »niste sami, Cerkev je z vami, papež je z vami; vsakogar izmed vas nosim v svojem srcu.«

Audio: