Svetnik, ki je preobrazil Evropo

VATIKAN (četrtek, 11. julij 2013, RV) – Po bogoslužnem koledarju je danes spomin sv. Benedikta, očeta in utemeljitelja zahodnega meništva. O njem pravi sveti Gregor Veliki, da je bil mož svetega življenja, po imenu in milosti. Benedikt je sicer umrl 21. marca leta 547, a že v srednjem veku so njegov god obhajali 11. julija, v spomin na dan prenosa njegovih posmrtnih ostankov. Papež Pavel VI. je 24. oktobra leta 1964 sv. Benedikta razglasil za zavednika Evrope in tako izpostavil čudovito delo, ki ga je oče zahodnega meništva opravil v oblikovanju evropske civilizacije.

Sveti Benedikt je vse svoje življenje preživel v Rimu in okolici. Zakaj je potemtakem zavetnik Evrope? Obdobje, v katerem je živel in deloval, je bilo na celotnem evropskem ozemlju zaznamovano s hudo krizo vrednot. Po padcu Rimskega cesarstva so na področje današnje Italije vdirala nova ljudstva, stare navade so propadale. Tudi Cerkev je preživljala težko krizo, saj je primanjkovalo pravih pastirjev. Duhovniki so v tistem obdobju namreč pogosto vstopali v ta poklic bolj zaradi statusa kot zaradi gorečnosti.

Vsem nam je poznano geslo današnjega svetnika, Moli in delaj, s katerim je vzgajal ne le svoje menihe, ampak tudi ljudstvo. Z njim je tako rekoč preobrazil Evropo. Kot zanimivost naj povemo, da sveti Benedikt v svojem Pravilu glede molitve poudarja, naj bo kratka in čista, razen v primeru, ko jo menih podaljša zaradi gorečnosti in po navdihu božje milosti. Delo pa je zdravilo za dušo, zato naj se mu menihi posvečajo v za to določenih urah, kakor naj se enako posvečajo branju in poglabljanju v Božjo besedo. Vendar, opozarja, če pa je potrebno ta čas posvetiti nujnim opravkom, naj se menih ne pritožuje, saj pravi menih zasluži ta naziv le takrat, ko se preživlja z delom lastnih rok.

Kot je poudaril zaslužni papež Benedikt XVI. med splošno avdienco 9. aprila leta 2008, v kateri je spregovoril prav o svetem Benediktu, se je svetnikovo delo in njegovo Pravilo »izkazalo kot prinašalec resničnega duhovnega vrenja, ki je tekom stoletij spremenilo obraz Evrope, daleč onstran meja njegove domovine in njegovega časa. Po padcu politične enotnosti, ki jo je ustvarilo Rimsko cesarstvo, je zanetil novo, duhovno in kulturno enotnost, izvirajočo iz krščanske vere, ki je bila skupna narodom na celini. In tako se je rodila resničnost, ki jo imenujemo Evropa.«

Delo sv. Benedikta oblikuje tudi sedanjo družbo in kulturo Evrope, ki še vedno išče svojo pravo identiteto: »Da bi ustvarili novo in dolgotrajno enotnost, so zagotovo pomembni politični, gospodarski in pravni instrumenti. Toda potrebno je vzbuditi tudi moralno in duhovno prenovo, ki bi zajemala iz krščanskih korenin celine, sicer ne bo mogoče ponovno zgraditi Evrope. Brez tega življenjskega soka bo človek ostal izpostavljen nevarnosti, da podleže starodavni skušnjavi in bi se želel odrešiti sam,« je na prej omenjeni avdienci poudaril zaslužni papež Benedikt XVI.

Audio: