VATIKAN (torek, 9. julij 2013) – Cerkev je apostolska: to so besede
iz naše veroizpovedi, ob katerih se v današnjem, 37. premišljevanju zaustavlja p.
Dariusz Kowalczyk, predavatelj dogmatične teologije na Papeški univerzi Gregoriana.
Cikel njegovih meditacij nas ob torkih na Radiu Vatikan spremlja skozi leto vere.
In sicer kot odgovor na vabilo zaslužnega papeža Benedikta XVI., naj beremo Katekizem
katoliške Cerkve.
Izpovedujemo apostolsko Cerkev. Katekizem razlaga, da
je Cerkev apostolska iz treh razlogov. Prvič, ker je bila sezidana »na temelju
apostolov«, ki so priče Jezusove zgodbe, njegove smrti in njegovega vstajenja. Drugič,
Cerkev varuje in prenaša naprej nauk apostolov. Tretjič, Cerkev vodijo apostoli preko
svojih naslednikov, škofov.
Beseda »apostol« prihaja iz grščine
in pomeni »odposlanec«. Jezus je poklical k sebi dvanajstere, da bi jih odposlal oznanjat
evangelij: »Kakor je Oče mene poslal, tudi jaz pošljem vas.« (Jn 20,21) In tako so
zatem tudi apostoli izbrali svoje naslednike. Apostolsko nasledstvo je torej
neprekinjena veriga pastirjev Cerkve. Škofom pomagajo tudi duhovniki, njihovi sodelavci
in diakoni. Vendar pa obstaja en vidik v poslanstvu apostolov, ki ne more biti prenosljiv:
to, da so bili vidne priče Vstalega. Kajti oni so slišali, videli in
se z lastnimi rokami dotaknili Besede življenja.
Apostolska razsežnost
Cerkve se ne omejuje na apostole in njihove naslednike. Katekizem poudarja,
da je celotna Cerkev apostolska in zato »poslana« po vsem svetu. Vsi člani Cerkve
so soudeleženi pri tem poslanstvu. Apostolat zaobjema najrazličnejše
oblike, toda dejavna ljubezen, ki izvira iz evharistije, ostaja vedno »kakor
duša vsega apostolata«.
Katekizem opozarja še na vlogo vernih laikov
v cerkvenem apostolatu. So namreč soudeleženi pri Kristusovem duhovništvu
in njegovem preroškem ter kraljevskem poslanstvu. Tako so torej poklicani, da
posvečujejo svet, da so priče Boga sredi družbe in da premagujejo v samih sebi
in v svetu stvarnost greha.