Lampedusa - otok, kjer je migrantov več kot domačinov
LAMPEDUSA (ponedeljek, 8. julij 2013, RV) – Lampedusa se s problemom velikega
števila imigrantov spoprijema predvsem v zadnjem desetletju. Imigranti prihajajo pretežno
iz podsaharske Afrike, svojo pot preko Sredozemskega morja pa običajno začnejo na
obalah Libije in Tunizije, kjer se za visoko plačilo vkrcajo na prenatrpane barke
ali čolne, pogosto v slabem stanju. Od tunizijske obale otok loči 113 km.
Lampedusa
ima dobrih 20 km2 površine, na njem pa živi 6.300 prebivalcev. Med marcem in aprilom
leta 2011 je na otoku bilo 6.500 priseljencev, ki so tako presegli število domačinov.
Rekordno število priseljencev je bilo leta 2011, kar je sovpadalo z arabsko pomladjo,
ki se je širila po vsej severni Afriki. Takrat je na Lampedusi ter bližnjima majhnima
otokoma Linosa in Lampione pristalo 51.753 oseb, medtem ko je skupno število priseljencev
v Italiji v tem letu bilo 62.700. Najmanj priseljencev v zadnjih desetih letih je
na Lapmedusi pristalo lansko leto, in sicer dobrih 5.200. V prvih šestih mesecih letošnjega
leta pa se je na otoku izkrcalo 3.648 oseb, kar je trikrat več kot v istem obdobju
lansko leto.
Migranti, ki prihajajo v Evropo z željo po boljšem življenju,
so na morju velikokrat žrtve brodolomov. Nazadnje se je šest oseb utopilo 16. junija.
Leta 2011 je v morju izginilo najmanj 1.822 oseb. Ob vsem tem je treba še upoštevati,
da so razmere, v katerih bivajo preživeli migranti, ki se jim uspe izkrcati na otok,
zelo težke. Manjkajo ustrezne strukture, sprejemni center pa bi po pravilih lahko
sprejel največ tristo oseb. Veliko število migrantov na otoku je velika preizkušnja
tudi za domačine.
Cerkev v Italiji, ki skupaj z domačini pomaga kolikor lahko,
je tako italijansko kot evropsko oblast že večkrat pozvala, naj se zavzameta za rešitev
problema migrantov na Lampedusi. Spomnimo na poziv Benedikta XVI. leta 2011, ko se
je na otoku izkrcalo večje število migrantov iz Tunizije. Prejšnji papež je tamkajšnjo
lokalno Cerkev spodbudil k nadaljnjemu nudenju pomoči migrantom, ki na njihovem otoku
najdejo prvo zatočišče. Izrazil pa je tudi željo, da bi ustrezni organi delovali v
smeri zaščite družbenega reda, ki je v interesu vsakega državljana. Junija letos je
izšel dokument z naslovom »Sprejeti Kristusa v beguncih in prisilno preseljenih osebah«.
Pripravila sta ga Papeški svet za pastoralo migrantov in potujočih ter Papeški svet
Cor Unum. Dokument ostro obsoja togo držo s strani vlad in javnega mnenja, ki hoče
zaustaviti osebe na begu in omejiti število prošenj za azil, medtem ko izhodiščna
točka ne bi smela biti pravica držav ali narodna varnost, marveč človeška oseba.