Papež Frančišek med jutranjo sveto mašo spodbudil k potrpežljivosti

VATIKAN (petek, 28. junij 2013, RV) – Papež Frančišek je med današnjo jutranjo sveto mašo govoril o potrpežljivosti in izpostavil, da Gospod vedno izbere svoj način, kako vstopi v naše življenje, kar od nas zahteva veliko potrpežljivosti, saj je tudi Bog zelo potrpežljiv z nami. Pri evharistični daritvi v kapeli Doma sv. Marte se je danes zbrala skupina zaposlenih v vatikanskem zdravstvenem domu.

Gospod počasi vstopi v Abrahamovo življenje; star je 99 let, ko mu obljubi sina, o čemer beremo v današnjem dnevnem berilu. V življenje gobavca, kot nam pričuje evangelij, pa vstopi takoj. Jezus sprejme njegovo molitev, se ga dotakne in naredi čudež. Gospod sam se odloči, kako bo vstopil v naše življenje, v življenje svojega ljudstva. Abraham in gobavec. »Gospod ne pride vedno na enak način,« je dejal papež Frančišek. »Ne obstaja protokol Božjega delovanja v našem življenju. Enkrat vstopi na tak način, drugič na drugačen način, a vstopi vedno. Vedno pride do srečanja med nami in Gospodom. Gospod vedno izbere svoj način, kako bo vstopil v naše življenje.« Velikokrat vstopi zelo počasi, tako da smo v nevarnosti, da izgubimo potrpežljivost. Sprašujemo ga: Kdaj, Gospod? In molimo, molimo. A njegovega posega v naše življenje ni. Spet drugič, ko pomislimo, kaj nam je Gospod obljubil, je to tako veliko, da postanemo nekoliko nejeverni, nekoliko skeptični in se na skrivanj nasmehnemo kot Abraham. Kot beremo v današnjem berilu, je Abraham skril obraz in se zasmejal: Kako naj vendar on, ki mu je skoraj sto let, in njegova žena, ki ima 90 let, imata otroka?

»Kolikokrat, ko Gospod ne pride, ne naredi čudeža in ne naredi tistega, kar bi mi hoteli, da on naredi, postanemo ali nepotrpežljivi ali skeptični,« je nadaljeval papež in dodal, da skeptikom ne more narediti čudeža. »Gospod si vzame svoj čas. A tudi on ima v tem odnosu z nami veliko potrpežljivosti. Ne le, da moramo mi imeti potrpežljivost, tudi on jo ima in nas čaka. Čaka nas vse do konca življenja.« Gospod hodi z nami, čeprav se nam mnogokrat ne pokaže, kot v primeru učencev na poti v Emavs. Gospod je zagotovo del našega življenja, le da ga na trenutke ne vidimo. In zato moramo biti potrpežljivi. A Gospod ki hodi z nami, je z nami tudi zelo potrpežljiv, je spodbudil papež.

Nadaljeval je, da včasih v življenju postane zelo temno in želimo si, da bi sestopili s križa. To je po Frančiškovih besedah ključen trenutek: ko je noč najtemnejša, je zarja zelo blizu. In vedno, ko mi sestopimo s križa, to storimo pet minut pred osvoboditvijo, v trenutku največje nepotrpežljivosti. »Potrpežljivost vse do konca, ker je tudi on potrpežljiv z nami,« je opogumil papež. »On vedno vstopa, vedno je povezan z nami, a na svoj način in takrat, ko on misli, da je bolje. Pravi nam samo to, kar je povedal Abrahamu: Hodi v moji navzočnosti in bodi popoln. Hodi v moji navzočnosti in si prizadevaj, da boš brezhiben. Prosimo Gospoda,« je papež Frančišek sklenil pridigo, »da bi vedno hodili v njegovi navzočnosti in si prizadevali biti brezhibni.«

Audio: