Nadškof Tomasi: Bolan otrok v Zambiji ni drugačen od bolnega otroka v Siriji - oba potrebujeta pomoč

ŽENEVA (četrtek, 27. junij 2013, RV) – Nasilje povzroča, da je na sto tisoče oseb prisiljeno zapustiti svoje domove. Število teh ljudi je v zadnjem letu naraslo. Tako je povedal nadškof Silvano M. Tomasi, stalni opazovalec Svetega sedeža pri ZN v Ženevi, na včerajšnjem, 57. srečanju stalnega odbora Visokega komisariata za begunce (UNHCR). Opozoril je, da so skoraj v vseh primerih naraščanja števila beguncev povod že dlje časa trajajoči oboroženi spopadi. Obenem z njimi tudi pomanjkanje politične volje za dialog in dosego rešitev na miren način.

Nadškof Tomasi je nato izrazil zadovoljstvo, da se v sedanji situaciji prepoznava pozitivno vlogo verskih skupnostih. Verniki naj bi dajali prednost sočutju, solidarnosti in spoštljivemu dialogu. Le ti trije elementi so primerna metoda odzivanja na mučen položaj, v katerem se nahajajo begunci. V nadaljevanju je Tomasi spregovoril o verodostojnih poročilih, ki pričujejo, kako so verske skupnosti na konfliktnih področjih dejansko postale protagonisti zaščite.

Izpostavil je primer Sirije, kjer ena izmed katoliških mednarodnih organizacij trenutno deluje preko dvajsetih verskih skupnosti, katoliških, pravoslavnih, protestantskih in muslimanskih. Z živili, zdravili, zavetjem in psihosocialno podporo oskrbuje več kot 100.000 oseb v Damasku, Homsu, Aleppu in okoliških kmetijskih pokrajinah. Prejemniki pomoči po nadškofovih besedah so večinoma muslimani, saj so le-ti večinsko prebivalstvo Sirije. Pomoči ne delijo glede na versko prepričanje, ampak glede na potrebe, je zatrdil nadškof Tomasi. V tem primeru gre za to, da Sirci pomagajo Sircem. Verske skupnosti namreč niso podvržene določenim varnostnim pravilom ali političnim taktikam, ki pogosto ovirajo dostavo potrebne pomoči. Prav tako niso soudeležene v konfliktu, temveč si le prizadevajo odgovarjati na potrebe drugih, ki prav tako niso udeleženi v sporu, pa vendar zaradi njega trpijo. Delo teh oseb bi bilo potrebno podpreti, je v svojem govoru spodbudil nadškof Tomasi.

Zatem je dodal, da je zaskrbljujoče, ker je taka oblika pomoči na nekaterih drugih območjih sveta ovirana. Razlog za to naj bi bil pomanjkanje denarja za podporo tistim regijam. Vendar pa bolan otrok v begunskem centru v Zambiji, ki nujno potrebuje zdravila, ni prav nič drugačen od bolnega otroka, ki potrebuje zdravila v Damasku ali Amanu, je zatrdil stalni opazovalec Svetega sedeža pri ZN v Ženevi. Oba potrebujeta pomoč in oba si zaslužita zaščito, kajti življenje obeh je dragoceno.

Audio: