Papež Frančišek med jutranjo sveto mašo: Cerkev kot Janez Krstnik - glas, ki kaže na Besedo

VATIKAN (ponedeljek, 24. junij 2013, RV) – Cerkev je tako kot sv. Janez Krstnik poklicana oznanjati Božjo besedo vse do mučeništva, je povedal papež Frančišek na današnji praznik rojstva Janeza Krstnika. Jutranje maše v Domu sv. Marte so se danes udeležili zaposleni pri Papeškem svetu za kulturo, Papeški komisiji za sakralno arheologijo in Vatikanskem uradu za filatelijo in numizmatiko.

Lika Janeza Krstnika ni lahko razumeti, je dejal papež med pridigo. Ko pomislimo na njegovo življenje, je prerok; človek, ki je bil tako velik, a je nato končal kot nek siromak. On sam nam je povedal, kdo je: Sem glas, glas v puščavi. A je glas brez Besede, kajti Beseda ni on, je nekdo drug. In to je skrivnost Janeza Krstnika: Nikoli se ne polasti Besede. Janez je tisti, ki kaže, ki usmerja. Smisel Janezovega življenja je to, da kaže na drugega. Papež Frančišek je opozoril na zanimivost, da je Cerkev za praznik Janeza Krstnika izbrala obdobje, ko so dnevi najdaljši v letu, ko je največ svetlobe. In zares je bil človek luči, prinašal je luč, a ni bil on sam luč, bil je odsev luči. Janez je kot luna, je dejal papež, in ko Jezus začne pridigati, se Janezova luč začne manjšati in pojemati. Bil je glas, a ne Beseda, bil je luč, a ni imel lastne luči.

»Zdi se, da Janez ni bil nič. To je bila Janezova poklicanost: ponižati se. Ko motrimo življenje tega človeka, tako velikega, tako mogočnega – vsi so namreč mislili, da je on Mesija – ko motrimo to življenje, kako se poniža do teme v ječi, motrimo veliko skrivnost,« je dejal papež Frančišek in nadaljeval, da ne vemo natanko, kakšni so bili zadnji Janezovi dnevi. Vemo samo, da so ga ubili, vemo o njegovi glavi na pladnju, ki je bila poklon plesalke pokvarjeni ženi. Po papeževih besedah, večje ponižanje ni mogoče, in tako je končal Janez Krstnik.

V ječi je Janez začel dvomiti, čutil je tesnobo in je poklical svoje učence, da bi šli Jezusa vprašat: Si ti ali moramo čakati drugega? Znajde se sredi teme, bolečine. Niti tega ni bil prikrajšan. Papež Frančišek je dodal, da lik Janeza Krstnika govori o Cerkvi: »Cerkev obstaja zato, da oznanja, da je glas Besede, svojega ženina, ki je Beseda. In Cerkev obstaja, da to Besedo oznanja vse do mučeništva.« Bolj konkretno, do mučeništva v rokah mogočnežev te zemlje. Janez bi se lahko imel za pomembnega, lahko bi povedal kaj o sebi, a tega ni nikoli storil, čutil se je samo glas, a ne Beseda. Frančišek je nadaljeval, da je Janezova skrivnost v tem, da si ni nikoli lastil resnice. »Ni hotel biti ideolog. Bil je človek, ki je zanikal samega sebe, da bi na vrh prišla Beseda. In mi kot Cerkev lahko danes prosimo za milost, da ne bi postali ideologizirana Cerkev,« je dejal papež. Cerkev mora poslušati Jezusovo besedo in postati glas, oznanjati jo s pogumom. Takšna je Cerkev brez ideologije, brez lastnega življenja: Cerkev, ki je mysterium lunae, ki prejema luč od svojega ženina in se mora manjšati, da bi se on večal.

»To je vzor, ki nam ga danes ponuja Janez Krstnik, za nas in za Cerkev. Cerkev, ki je vedno v službi Besede. Cerkev, ki nikoli ničesar ne jemlje zase. Danes smo pri molitvi prosili za milost veselja,« je dejal papež, »Gospoda smo prosili, naj razsvetli to Cerkev pri njenem služenju Besedi, da je glas te Besede, da pridiga to Besedo. Prosimo za milost: Janezovo dostojanstvo, brez lastnih idej, brez evangelija kot lastnine; samo ena Cerkev, ki je glas in ki kaže na Besedo, in to vse do mučeništva.«

Audio: