Papež Frančišek o treh stebrih našega življenja: izvolitev, zaveza in obljuba

VATIKAN (sobota, 22. junij 2013, RV) – Bogastva in skrbi sveta »zadušijo Božjo besedo«. Tako je papež Frančišek zatrdil med homilijo danes zjutraj. Maše v kapeli Doma sv. Marte so se udeležili zaposleni v Vatikanskih muzejih.

Papež je poudaril, da je naše življenje osnovano na treh stebrih: izvolitev, zaveza in obljuba. Ob tem je dodal, da se moramo zaupati Očetu in živeti sedanjost, ne da bi se bali tistega, kar se bo zgodilo. »Nihče ne more služiti dvema gospodarjema.« Na te Jezusove besede iz današnjega evangelija se je oprl papež Frančišek, ko je spregovoril o temi bogastev in skrbi. Jezus o tem vprašanju govori jasno. Bogastva in skrbi so trni, ki zadušijo seme, ki je padlo na zemljo, o čemer nam pripoveduje prilika o sejalcu. Tako semenu, ki je Božja beseda, ne pustijo več rasti: »Beseda umre, ker ni negovana. Je zadušena.«

Jezus v evangeliju danes govori tudi o času. Pravi, naj ne skrbimo za jutri, kaj bomo delali jutri. Enako prilika o sejalcu vsebuje časovni vidik: »Seje, nato pride dež, raste.« Bogastva in skrbi, ki so v nas, nas prikrajšajo za čas, je zatrdil papež Frančišek. Že omenjeni trije stebri, na katerih je osnovano naše življenje, so povezani ali s preteklostjo, sedanjostjo ali prihodnostjo. Steber preteklosti, je razložil papež, je »Gospodova izvolitev«. Vsakdo izmed nas lahko reče, da me je Gospod izvolil in ljubil. Gospod mi je rekel 'pridi'. S krstom me je izvolil, da hodim po krščanski poti. Prihodnost nasprotno zadeva »hojo proti neki obljubi«, ki nam jo je dal Gospod. Sedanjost, je dodal papež Frančišek, pa je »naš odgovor temu Bogu, ki je zelo dober in ki me je izvolil«. Dal mi je obljubo in predlagal zavezo, jaz pa naj bi sklenil zavezo z njim. To so trije stebri: izvolitev, zaveza in obljuba.

»Trije stebri celotne zgodovine odrešenja. Ko naša srca vstopijo v to, kar nam razlaga Jezus, zarežejo v čas: zarežejo v preteklost, zarežejo v prihodnost in se potopijo v sedanjost.« Tistemu pa, ki je navezan na bogastva, preteklost ne prihodnost nista pomembna, saj ima vse pri sebi. Bogastvo je malik, je zatrdil papež Frančišek. Kajti pomeni, da ne potrebujem preteklosti, obljube, izvolitve, ničesar. Kogar pa skrbi, kaj vse se lahko zgodi, prekine odnos s prihodnostjo. Sprašuje se, če je nekaj mogoče, in tako prihodnost postane uresničljiva. A na ta način ne usmerja k nobeni obljubi, in človek ostane zmeden in sam.

Papež Frančišek je nadaljeval, da Jezus zato reče, da se sledi bodisi Božjemu kraljestvu bodisi bogastvom in skrbem sveta. S krstom smo izvoljeni v ljubezni. Imamo Očeta, ki nas je poslal na pot. Tako je tudi prihodnost vesela, ker hodimo nasproti neki obljubi. Gospod je zvest in ne razočara. Torej smo tudi mi poklicani, da naredimo, kar lahko, ne da bi razočarali, ne da bi pozabili, da imamo Očeta, ki nas je v preteklosti izvolil. Bogastva in skrbi, je povzel papež, sta dve stvari, zaradi katerih pozabimo na svojo preteklost, zaradi katerih živimo, kot da ne bi imeli Očeta. In zato tudi v naši sedanjosti ne gre:

»Pozabiti preteklost, ne sprejeti sedanjosti, izmaličiti prihodnost: to naredijo bogastva in skrbi.« A Gospod pravi, naj bomo mirni. Naj iščemo Božje kraljestvo in njegovo pravičnost, vse drugo bo prišlo zatem. Prosimo torej Gospoda za milost, je sklenil papež Frančišek, da se ne bi zmotili s skrbmi, z malikovanjem bogastva. Da bi se vedno spominjali, da imamo Očeta, ki nas je izvolil; da bi se spominjali, da nam ta Oče obljublja nekaj dobrega. Da bi hodili nasproti tej obljubi in imeli pogum sprejemati sedanjost, kakršna je.

Audio: