Papež med jutranjo sveto mašo: Mi molimo k Očetu, ki je Oče naš

VATIKAN (četrtek, 20. junij 2013, RV) – Papež Frančišek je med današnjo jutranjo sveto mašo govoril o molitvi Očenaš, o kateri beremo v današnjem evangeliju. Evharistične daritve v Domu sv. Marte so se udeležili zaposleni na Kongregaciji za katoliško vzgojo in v Vatikanskih muzejih.

Molitev ni magija, ampak pomeni izročiti se Očetovemu objemu, je dejal papež pri pridigi. Ko Jezus uči učence moliti Očenaš, jim takoj tudi svetuje, kako moliti: ne blebetajte, ne delajte hrupa tega sveta, hrupa minljivosti. Molitev namreč ni neka magična stvar, z molitvijo se ne more čarati. Ko gre kdo k vraču, ta za ozdravitev mora izgovoriti veliko besed, a ta je pogan. Nam pa, kot nas uči Jezus, ni treba iti k Očetu z veliko besedami, kajti on pozna vse. Papež je nadaljeval, da je v molitvi Očenaš prva beseda Oče in ta beseda je ključ molitve. Brez da bi izrekli, brez da bi slišali to besedo, ni mogoče moliti. Dodal je, da kristjani molimo k Očetu; moliti k vsemogočnemu Bogu je nekoliko oddaljeno, moliti h kozmičnemu Bogu, kar je običajno v tem času, je politeističen način molitve. »Ti moraš moliti k Očetu. To je močna beseda: Oče. Moliti moraš k tistemu, ki te je ustvaril, ki ti je dal življenje; dal življenje tebi, meni. Oče je tudi tisti, ki te spremlja na tvoji poti, pozna vse tvoje življenje. Vse: to, kar je dobro, in to, kar je manj dobro. Vse pozna. Če molitve ne začnemo s to besedo – ne samo izrečeno z usti, ampak izrečeno s srcem – ne moremo moliti kot kristjani.«

'Oče' je močna besedam in odpira vrata, je nadaljeval Frančišek. Spomnil je na Izakovo žrtvovanje: Izak opazi, da manjka ovca, a zaupa očetu in svojo skrb položi v srce svojega očeta. 'Oče' je tudi beseda, ki jo hoče izreči izgubljeni sin, ki z dediščino zapusti očetovo hišo in se nato želi vrniti; in oče ga vidi od daleč in mu teče naproti, se mu vrže okrog vratu, da bi ga prekril s svojo ljubeznijo. »Oče, grešil sem – to je ključ vsake molitve, čutiti, da nas ljubi Oče,« je zatrdil papež Frančišek. »Imamo Očeta, ki je zelo blizu, in nas objema. Vse te žalosti, skrbi, ki jih lahko imamo, pustimo jih Očetu. On ve, kaj potrebujemo.« Frančišek je nadaljeval, da ne molimo 'Oče moj', ampak 'Oče naš': »Kajti jaz nisem edinec, nihče med nami ni. In če ne morem biti brat, bom zelo težko postal sin tega Očeta, kajti on je Oče vseh. Zagotovo je moj, ampak je tudi Oče drugih, mojih bratov. In če nisem v miru z mojimi brati in sestrami, mu ne morem reči Oče.«

Tako lažje razumemo, zakaj je Jezus po tistem, ko je izrekel molitev Očenaš, poudaril, da če drugim ne odpustimo njihove pregrehe, jih tudi Oče ne bo odpustil nam. Zelo težko je odpustiti drugim, zares je težko, je zatrdil papež. »Ne, ne moremo moliti s sovražniki v srcu, z brati in sovražniki v srcu, ne moremo. In to je težko, ni lahko,« so bile papeževe besede. »A Jezus nam je obljubil Svetega Duha. On je ta, ki nas v srcu uci, kako reči 'Oče' in kako reči 'naš'. Prosimo danes Svetega Duha, naj nas nauči reči 'Oče' in da bomo lahko rekli 'naš' ter se pomirili z vsemi našimi sovražniki.«

Audio: