Papež Frančišek danes zjutraj: Če ljubimo svoje sovražnike, smo vse bolj podobni Očetu in Sinu

VATIKAN (torek, 18. junij 2013, RV) – Ljubiti sovražnike je težko, toda to je tisto, kar nas prosi Jezus. Da bi svojim sovražnikom lahko odpustili, je temeljnega pomena zanje moliti in prositi Gospoda, da bi spremenil njihova srca. Tako je zatrdil papež Frančišek med današnjo pridigo. Jutranje maše v kapeli Doma sv. Marte so se udeležili skupina zaposlenih na Prefekturi za ekonomske zadeve in del osebja Vatikanskih muzejev.

Papež si je med pridigo zastavil boleča vprašanja, ki se nanašajo na nekatere drame človeštva. Kako lahko ljubimo svoje sovražnike? Kako je mogoče ljubiti tiste, ki se odločijo za bombardiranje in uboj množice oseb? Kako se lahko ljubi tiste, ki iz ljubezni do denarja preprečijo, da bi potrebna zdravila prispela do ostarelih in jih tako pustijo umreti? Ali tiste, ki iščejo le zadovoljitev lastnih interesov, oblast in zato povzročijo veliko zla? »Zdi se težko ljubiti sovražnika,« je pripomnil papež Frančišek, a prav to od nas zahteva Jezus. To je namreč njegova dopolnitev postave, o kateri nam pripoveduje Božja beseda v teh dneh. Papež je zatem opozoril, da imamo vsi sovražnike, a navsezadnje pa tudi mi sami lahko postanemo sovražniki drugim, kadar jih nimamo radi.

»Mislimo si, da Jezus od nas zahteva preveč,« je nadaljeval papež in dodal še, da bi nekaj takega raje prepustili redovnicam v klavzuri, ki »so svete«. Po našem prepričanju v običajnem življenju ljubiti sovražnike ni mogoče. Pa vendar mora biti mogoče, saj Jezus sam pravi, da smo v nasprotnem primeru kot pogani in ne kristjani. Na vprašanje, kako naj torej ljubimo sovražnike, nam odgovarja Jezus. Najprej, kot je zatrdil papež Frančišek, je potrebno gledati Očeta, ki naredi, da sonce vzhaja nad hudobnimi in dobrimi, da dežuje na pravične in krivične. Bog ima ljubezen za vse. Jezus nam pravi tudi, naj bomo popolni kot je popoln naš nebeški Oče. In navsezadnje Jezus odpusti svojim sovražnikom. Maščevati se ni krščansko, je pri tem opozoril papež Frančišek.

Nato pa je zatrdil, da svoje sovražnike lahko ljubimo tako, da molimo. Ko nekdo moli za nekoga, zaradi kogar trpi, pride Gospod in njegovo srce pripravi na mir. »To nam svetuje Jezus: 'Molite za svoje sovražnike! Molite za tiste, ki vas preganjajo!'« Ob tem naj bi Boga prosili, naj njihova kamnita srca spremeni v mesena srca, ki zmorejo ljubiti. Papež Frančišek je zatem spodbudil, da bi se vsakdo sam pri sebi vprašal, če moli za svoje sovražnike, če moli za tiste, ki ga nimajo radi. Če je odgovor »da«, moramo moliti še več in iti naprej, saj je pot prava. Če pa je odgovor »ne«, to pomeni, da smo tudi mi sovražniki drugim. Če si govorimo, da nam je nekdo storil nekaj preveč hudega ali da so drugi storili preveč slabega, s tem le spodbujamo maščevanje.

Ljubezen do sovražnikov nas osiromaši. Naredi nas uboge, vendar na enak način, kot se je Jezus ponižal, ko je prišel k nam. To je torej pot, ki jo je prehodil Jezus. Bil je bogat, a je za nas postal ubog. »Z odpuščanjem, z ljubeznijo do sovražnika, postanemo revnejši: ljubezen nas osiromaši. A to uboštvo je seme rodovitnosti in ljubezni do drugih.« Tako kot Jezusovo uboštvo je postalo milost za zveličanje vseh nas in naše bogastvo. Papež Frančišek je sklenil pridigo z željo, da bi nas Gospod naučil te težke modrosti, ki je hkrati tudi lepa, saj nas dela vse bolj podobne Očetu, ki naredi, da sonce vzhaja nad vsemi, dobrimi in hudobnimi. Dela pa nas tudi vse bolj podobne Sinu, Jezusu, ki je postal ubog, da bi nas obogatil s svojim uboštvom.

Audio: