VATIKAN (torek, 18. junij 2013) – Cerkev je ena: ob teh besedah naše
veroizpovedi se v današnjem premišljevanju zaustavlja p. Dariusz Kowalczyk,
predavatelj dogmatične teologije na Papeški univerzi Gregoriana. Cikel njegovih meditacij
nas ob torkih na Radiu Vatikan spremlja skozi leto vere. Gre za pobudo, ki je odgovor
na povabilo Benedikta XVI., naj beremo Katekizem katoliške Cerkve.
V veroizpovedi
priznavamo eno, sveto, katoliško in apostolsko Cerkev. Katekizem zatrjuje, da teh
štirih bistvenih potez Cerkev nima sama iz sebe; Kristus je tisti, ki po Svetem Duhu
daje svoji Cerkvi, da je taka.
Cerkev je ena po svojem izvoru, to je
po svojem Ustanovitelju, Jezusu Kristusu, in po svoji duši, to je po Svetem Duhu,
ki prebiva v vernikih.
Katere so vidne vezi te edinosti in edinstvenosti?
Katekizem razkriva tri temeljne vezi: izpovedovanje ene same vere, skupno obhajanje
zakramentov in apostolsko nasledstvo po zakramentu svetega reda. Drugi vatikanski
koncil uči, da edina Kristusova Cerkev obstaja v katoliški Cerkvi, ki jo vodi Petrov
naslednik in škofje v občestvu z njim. Kristus namreč ni ustanovil več različnih Cerkva,
temveč eno samo, Petrovo Cerkev.
A Cerkev je žal doživela nemalo shizem.
Posledično so kristjani razdeljeni v različne skupine: katoličane, pravoslavne, protestante.
V katekizmu beremo, da se Kristusov Duh poslužuje teh Cerkva in cerkvenih skupnosti
kot sredstev za odrešenje. Katekizem takoj zatem dodaja, da moč teh sredstev izhaja
iz polnosti milosti, ki jo je Kristus dal katoliški Cerkvi.
Kako
iskati izgubljeno edinost, ne da bi oslabili lastno identiteto? Potrebno se je ponovno
lotiti ekumenskih pobud. Toda polna edinost ni mogoča drugače kot dar, za katerega
Kristus prosi Očeta: da bi bili tudi oni v naju eno. Vendar pa »eno« ne pomeni zbora
različnih krščanskih veroizpovedi. Želja, da bi ponovno vzpostavili slogo, ne more
biti ideologija, ki bi vodila k relativizmu. Pač pa je v spreobrnjenju srca vsakega
kristjana.