Papež pri jutranji maši: Jezus je za kristjana 'vse'
VATIKAN (ponedeljek, 17. junij 2013, RV) – Za kristjana je Jezus »vse«.
Iz njega zatorej izhaja njegova velikodušnost. To je danes zjutraj poudaril papež
Frančišek, ko je daroval mašo v kapeli Doma sv. Marte. Pravičnost, ki jo prinaša Jezus,
presega pravičnost pismoukov, ki temelji na načelu oko za oko, zob za zob. Tudi to
je ena izmed trditev iz papeževe pridige.
Če te nekdo udari po desnem licu,
mu nastavi še drugo. Sveti oče se je tako naslonil na pretresljive Jezusove besede,
namenjene njegovim učencem. V življenju nas »običajna logika« uči, da se moramo
boriti in braniti naše mesto. Če nam torej nekdo da zaušnico, mu mi odgovorimo z dvema,
da bi se ubranili. Jezus pa je nasprotno šel še dlje od zaušnice in dejal, da je potrebno
dati tudi plašč in se odreči vsemu. Pravičnost, ki jo prinaša On, je zatrdil papež
Frančišek, je drugačna pravičnost. Razumemo jo, ko sveti Pavel govori o kristjanih,
ki so kot ljudje, ki nimajo ničesar, a imajo v lasti vse. Krščanska gotovost je torej
prav ta »vse«, ki je Jezus Kristus. Vse druge stvari so za kristjana »nič«.
Drugače pa je za posvetnega duha, kateremu je »vse« bogastvo, nečimrnost ali
visok položaj. Jezus je zanj »nič«. Zato kristjan lahko prehodi sto kilometrov,
kadar ga prosijo, naj gre naprej za deset kilometrov – ker je to zanj nič. Prav tako
lahko mirno da svoj plašč, kadar ga prosijo za tuniko, je zatrdil papež Frančišek.
To je skrivnost krščanske velikodušnosti, ki je vedno povezana s krotkostjo.
»Kristjan
je oseba, ki s to velikodušnostjo razširi svoje srce, saj ima 'vse', ki je Jezus Kristus.
Druge stvari so 'nič'. So dobre, koristijo, toda v trenutku soočenja
vedno izbere 'vse'.« Kristjan izbere s krotkostjo, ki je znamenje Jezusovih učencev.
Živeti tako ni lahko, je nadaljeval papež. Pomeni namreč zares prejemati zaušnice,
in to na obe lici. »A kristjan je krotak, kristjan je velikodušen: razširi svoje
srce.« Nasprotno pa v krščanstvo ne spadajo kristjani s skrčenim ali pomanjšanim
srcem. Pri le-teh gre za egoizem, zamaskiran s krščanstvom.
Pravi kristjan,
je še dejal papež, zna razrešiti to dvopolno nasprotovanje, napetost med »vsem«
in »nič«. In sicer tako, kot nam je svetoval Jezus, naj najprej iščemo Božje
kraljestvo in njegovo pravičnost, vse drugo pa bo prišlo zatem. Božje kraljestvo je
»vse«, ostalo ni poglavitno, ampak je drugotnega pomena. Papež Frančišek je
zatrdil, da se tako vse napake kristjanov, Cerkve, naše napake, rojevajo, kadar rečemo,
da je »nič« »vse«. »Hoditi za Jezusom ni lahko. A tudi ni težko,
saj na poti ljubezni Gospod deluje na način, da moremo iti naprej. Isti
Gospod pa nam razširja srce.«
To moramo torej prositi: ko se soočamo z
zaušnico, plaščem ali stotimi kilometri, moramo Gospoda prositi, da bi razširil naša
srca, da bi postali krotki in velikodušni, da se ne bi borili za »malenkosti, za
'nič' vsakega dne«. Ko se nekdo za nekaj odloči zaradi »niča«, se
iz te odločitve porodijo spopadi v družini, prijateljstvih ali družbi. Ti spopadi
se lahko končajo celo z vojno, je opozoril papež Frančišek. »'Nič' je vedno
seme vojne. Kajti je namreč seme egoizma.« Prosimo torej Gospoda, tako
je z molitvijo sklenil papež Frančišek, da »razširi naša srca, da nas naredi ponižne,
krotke in velikodušne, da bi imeli 'vse' v Njem in da bi nas obvaroval, da bi si delali
vsakdanje probleme okrog 'niča'.«