Papež pri jutranji maši: Krščansko življenje ne pomeni živeti v miru, ampak na poti
VATIKAN (sobota, 15. junij 2013, RV) – Krščansko življenje ne pomeni živeti
»v miru vse do nebes«. Pomeni iti v svet in oznanjati Jezusa, ki »je postal
greh«, da bi ljudi spravil z Očetom. Tako je poudaril papež Frančišek danes zjutraj
pri maši v kapeli Doma sv. Marte. V pridigi se je naslonil na današnje prvo berilo
iz 2. pisma Korinčanom. V tem kratkem odlomku sveti Pavel kar petkrat opomni na »spravo«.
Vendar to stori tako, da izmenjaje govori o »moči« in »nežnosti«. Sprva
spodbuja, zatem pa tako rekoč na kolenih prosi: »Prosimo v imenu Kristusa: Spravite
se z Bogom!«
Papež Frančišek se je ustavil ob vprašanju, kaj je sprava.
Gotovo ne pomeni vzeti nekoga z ene strani in drugega z druge strani ter ju združiti.
»Prava sprava je, da je Bog v Kristusu vzel naše grehe in je On za nas postal greh.«
Kadar gremo k spovedi tako ne gre za to, da bi povedali svoj greh in bi nam Bog odpustil.
Pač pa tam najdemo Jezusa Kristusa in mu rečemo: »To je tvoje, ponovno sem te naredil
za greh.« Njemu pa je po papeževih besedah to všeč, kajti njegovo poslanstvo je
bilo za nas postati greh, da bi nas osvobodil. To je lepota in škandal Jezusovega
odrešenja. Je pa tudi skrivnost, je nadaljeval papež. Iz te skrivnosti Pavel jemlje
gorečnost, ki ga spodbuja, da gre naprej in vsem ponavlja nekaj čudovitega. To je
ljubezen Boga, ki je zame svojega Sina izročil smrti.
Vendar pa obstaja tveganje,
da nikoli ne prispemo do te resnice, je zatrdil papež Frančišek. In sicer, kadar krščansko
življenje nekoliko razvrednotimo in ga omejimo na seznam stvari, ki jih je potrebno
upoštevati, pri tem pa izgubimo gorečnost in moč ljubezni, ki je v njej. Filozofi
pravijo, da je mir »določena mirnost v redu, ko je vse urejeno in mirno«. To
ni krščanski mir, je opozoril papež. »Krščanski mir je nemiren mir, ni miren mir.«
Ta nemiren mir gre naprej, da bi prinesel sporočilo sprave. Krščanski mir nas spodbuja,
da gremo naprej. »To pa je začetek, korenina apostolske gorečnosti. Apostolska
gorečnost ne pomeni iti naprej, da bi dobili nove privržence in delali statistike.«
Kot je nadaljeval papež Frančišek so statistike sicer koristne, niso pa tisto, kar
od nas želi Bog. On od nas želi, da oznanjamo spravo, ki je »jedro njegovega sporočila«.
Na
koncu pridige je papež ponovno poudaril t. i. steber krščanskega življenja, ki je
v tem, da je Kristus zame postal greh. Moji grehi so v njegovem telesu in v njegovi
duši. To se sliši noro, vendar pa je lepo in je resnica, je »škandal križa«.
»Prosimo Gospoda, naj nam da to prizadevnost, da bi oznanjali Jezusa, naj
nam da nekaj tiste krščanske modrosti, ki se rojeva prav v njegovi iz ljubezni prebodeni
strani.« Prepriča naj nas, da krščansko življenje ni terapija, s katero bi lahko
živeli v miru do konca. »Ne, krščansko življenje je na poti, v življenju,
s prizadevnostjo, ki jo je imel Pavel.«