Papež sprejel škofe rednega odbora za škofovsko sinodo: Beseda tekla o možnih temah
prihodnjega zasedanja sinode
VATIKAN (četrtek, 13. junij 2013, RV) – Papež Frančišek je danes sprejel v
avdienco petindvajset članov rednega odbora, ki je pripravljal trinajsto splošno zasedanje
škofovske sinode. To je potekalo oktobra lansko leto na temo Nova evangelizacija
za posredovanje vere. Sveti oče pripravljenega govora ni prebral, ga pa je v pisni
obliki izročil škofom v branje. Srečanje je raje namenil pogovoru s škofi in že na
začetku napovedal, da bo končal okrožnico, ki jo je začel pripravljati zaslužni papež
Benedikt XVI. Povedal je tudi, da bo posinodalna apostolska spodbuda o novi evangelizaciji
postavljena v širši okvir, in sicer evangelizacije na splošno.
Frančišek se
je s škofi pogovarjal tudi o možnih temah za naslednje zasedanje škofovske sinode.
Glede na to, da bo leta 2015 potekala 50-letnica konstitucije o Cerkvi v sedanjem
svetu (Gaudium et Spes), so možne teme: odnos Cerkev in svet, človekovo dostojanstvo,
družina, tehnologija. Papež je posebej poudaril resnost problemov s področja družine,
glede na to, da se danes mnogo parov ne poroča. Izpostavil je tudi temo ekologije,
predvsem človeške ekologije. Na antropološkem področju, je opozoril na problematiko
laičnosti, ki je postala laicizem, in praktično sekularizacijo. Dotaknil pa se je
tudi teme sinodalnosti in njenega odnosa s petrinsko službo.
Povzetek papeževega
govora V pripravljenem govoru, ki ga – kot rečeno – papež Frančišek ni izgovoril,
je poudarjena povezanost med novo evangelizacijo in posredovanjem vere: »Posredovanje
krščanske vere je cilj nove evangelizacije in celotnega evangelizacijskega dela Cerkve,
ki ravno zaradi tega tudi obstaja.«
Izraz 'nova evangelizacija' po papeževih
besedah postavlja vedno bolj v ospredje zavedanje, da je tudi v državah z dolgo krščansko
tradicijo potrebno prenovljeno oznanjevanje evangelija, da bi se ljudi ponovno usmerilo
v srečanje s Kristusom, ki bi zares prenovilo življenje in ne bi bilo površinsko,
zaznamovano z rutino. To pa ima posledice na področju pastoralnega delovanja. Že papež
Pavel VI. je zatrjeval, da nas družbeni pogoji obvezujejo, da ponovno preverimo metode
dela in preučimo, kako modernemu človeku prinesti krščansko sporočilo, ki je edino,
kjer lahko najde odgovore na svoja vprašanja in moč za prizadevanje na področju človeške
solidarnosti. Papež Frančišek v govoru spodbudi k pogumnemu oznanjevanju: »Želel
bi opogumiti vso cerkveno skupnost, naj je evangelizacijska, naj se ne boji izstopiti
iz sebe in oznanjevati, pri tem pa zaupati predvsem v navzočnost Božjega usmiljenja,
ki nas vodi. Tehnike so zagotovo pomembne, a tudi najpopolnejše ne morejo nadomestiti
diskretno, a učinkovito delovanje Njega, ki je osnovni dejavnik evangelizacije:
Sveti Duh.« Frančišek poudari, da je treba pustiti, da nas vodi Sveti Duh, pa
čeprav na nove poti. Treba se mu je prepustiti, da nas spremeni, saj bo tako našo
besedo vedno spremljala preprostost življenja, duh molitve, ljubezen do vseh, predvsem
malih in ubogih, ponižnost in svetost življenja. Samo tako bodo naše besede zares
rodovitne.
V govoru tudi beremo o pomenu škofovske sinode, ki je sad drugega
vatikanskega koncila. Ta vatikanska ustanova je v službi poslanstva in občestva Cerkve
in je izraz kolegialnosti: »Odprti za delovanje Svetega Duha, ki je duša Cerkve,
zaupamo, da bo škofovska sinoda prepoznala nadaljnje korake, ki bodo še bolj podpirali
dialog in sodelovanje med škofi ter med škofi in rimskim škofom.«