LONDON (četrtek, 13. junij 2013, RV) – Potrditi in okrepiti dobre medverske
odnose v državi: to je namen obiska kardinala Jean-Louisa Taurana, predsednika
Papeškega sveta za medverski dialog, v Združenem kraljestvu. Kardinal je v London
prispel včeraj, v Rim pa se bo vrnil v nedeljo, 16. junija. Poleg že omenjenega je
namen njegovega obiska tudi pokazati, da je prijateljstvo med verstvi predpogoj za
gradnjo miru. Tako je v svojem nagovoru rimski kuriji pred božičem lansko leto dejal
tudi Benedikt XVI.: »V sedanjem položaju človeštva je dialog med verstvi
nujen pogoj za mir na svetu in zatorej dolžnost kristjanov in drugih verskih skupnosti.«
Medverski dialog spodbuja tudi papež Frančišek. Med nedavnim srečanjem s predstavniki
krščanskih cerkva in cerkvenih skupnosti ter drugih religij, je zatrdil: »Katoliška
Cerkev se zaveda pomena spodbujanja prijateljstva in spoštovanja med moškimi in ženskami
različnih verskih tradicij.«
Na programu kardinalovega potovanja v Združeno
kraljestvo so med drugim obiski verske skupnosti sikhov, džainističnega templja in
hinduistov. Na koncu se bo kardinal udeležil še srečanja z naslovom: Skupaj v molitvi
za mir. Danes je bilo na vrsti srečanje med katoličani in hindujci. Potekalo je v
hinduističnem templju v severnem predelu Londona (Baps Shri Swaminarain Mandir), ki
velja za prvi tradicionalni hinduistični tempelj v Evropi. Kardinal Tauran je svoj
uvodni govor posvetil temi sočutja, ki lahko prispeva k miru. Sočutje naj bi spremljalo
pot do ciljev, ki so povezani z medverskim dialogom. Le-ta naj bi bil usmerjen k boljšemu
poznavanju in spoštovanju med verskimi tradicijami in prepričanji; k prepoznavanju
in upoštevanju dobrote in modrosti pri drugih verstvih; ter tudi k ustvarjanju pogojev,
ki vsem omogočajo živeti v miru in svobodi. Obenem pa naj bi nam medverski dialog
pomagal postajati bolj pristno duhovne osebe, boljši člani družbe in človeška bitja,
ki verjamejo v najvišjo oblast Boga.
Kot je poudaril kardinal Tauran, je sočutje
skupna verska vrednota. V svojih različnih podobah in različicah je zelo blizu srcu
skoraj vsakega verstva. Po kardinalovih besedah je v hinduizmu sočutje skupaj z dobrotljivostjo
in samoobvladovanjem med najvišjimi krepostmi vernikov. Naraven izraz sočutja je v
udejanjanju nenasilja. Mir je sicer več kot le udejanjanje nenasilja, toda vseeno
je le-to, kadar je utemeljeno na sočutju, močno sredstvo za zagotavljanje miru. Pravo
sočutje se spremeni v konkretno zanimanje za trpljenje drugih. Kardinal Tauran je
nadaljeval, da je za kristjane izhodiščna točka vsakega pogovora o sočutju ali usmiljenju
Bog. Na začetku se je On usmilil nas in sedaj od nas pričakuje, da ravnamo enako v
odnosu do soljudi. Zgled krščanskega sočutja najdemo v priliki o usmiljenem Samarijanu.
Ta nesrečnika ni pomiloval z druge strani ceste, ampak mu je pomagal, ne da bi karkoli
prosil v zameno in ne da bi ga vprašal, ali je Jud, pogan ali Samarijan.
Sočutje
nenehno poudarja tudi papež Frančišek, je spomnil kardinal Tauran. In sicer tako preko
besed kot dejanj. Četudi je na čelu katoliške Cerkve le kratek čas, je že večkrat
govoril o sočutju, ki se spreminja v skrb in zanimanje za vsakogar, posebej za otroke,
starejše in revne. Omenjal je tudi sočutje, ki se razvije v dejanja solidarnosti s
tistimi, ki so na bivanjski periferiji. Zaradi sočutja se postane varuh stvarstva
in vseh človeških bitij. Navsezadnje pa je papež govoril tudi o sočutju, ki se spremeni
v pristno dobroto in nežnost do vseh. Kardinal Tauran je na koncu spodbudil, da bi
ponovno odkrili pomen sočutja v našem osebnem in skupnostnem življenju. Prav hinduizem
in krščanstvo imata po njegovem mnenju kljub razlikam v tradiciji zakladnico skupnih
vrednot. In med njimi je sočutje ena najpomembnejših. Želja, s katero je kardinal
Tauran sklenil svoj nagovor je, da bi preko poslušanja, kaj nam posamezne verske tradicije
pravijo o sočutju, rastlo medsebojno razumevanje, spoštovanje in zaupanje. Iz tega
pa naj bi se navdihovalo tudi skupno prizadevanje za pravičnost, mir in solidarnost.