Papež Frančišek med jutranjo sveto mašo: Oznanjevanje evangelija mora hoditi po poti
revščine
VATIKAN (torek, 11. junij 2013, RV) – Evangelij je treba oznanjati na preprost
način in zastonj, je papež Frančišek dejal med jutranjo sveto mašo v Domu sv. Marte.
Poudaril je, da nas pričevanje o revščini v Cerkvi rešuje tega, da bi postali zgolj
organizatorji dejavnosti. Ko želimo ustvariti bogato Cerkev, se Cerkev postara in
nima več življenja, je zatrdil Frančišek, ob katerem je danes somaševal nadškof Gerhard
Ludwig Müller, prefekt Kongregacije za nauk vere. Jutranje maše so se namreč udeležili
zaposleni na tej vatikanski kongregaciji.
Papež Frančišek je pri pridigi izhajal
iz današnjega evangelija, kjer Jezus apostole pošilja oznanjat Božje kraljestvo in
jim pravi: Ne jemljite si ne srebra ne denarja v svoje pasove. Jezus želi, da oznanjajo
s preprostostjo. Tisto preprostostjo, ki daje prostor moči Božje besede, kajti če
apostoli ne bi imeli zaupanja v Božjo besedo, bi morda delali neke druge stvari, je
zatrdil papež in v ospredje postavil pomembno potezo Jezusovih napotil: »Zastonj
ste prejeli, zastonj dajajte.« Vse je milost, je nadaljeval Frančišek in opozoril,
da ko hočemo delovati na način, kjer je milost postavljena na stran, evangelij nima
svojega učinka: »Evangeljsko pridiganje se rodi iz zastonjskosti, iz osuplosti
nad zveličanjem, ki prihaja; to, kar sem zastonj prejel, moram zastonj tudi
dati. Od vsega začetka je bilo tako. Sveti Peter ni imel bančnega računa. Ko
je moral plačati davek, ga je Gospod poslal na morje ribarit, v ribi
je našel kovanec in z njim plačal. Ko je Filip srečal upravitelja zakladnice
etiopske kraljice kandáke, ni rekel: Naredimo organizacijo za podporo evangelija.
Ne, ni sklenil posla z njim, ampak je oznanjal, ga krstil in odšel naprej.«
Papež
je nadaljeval, da je Božje kraljestvo zastonjski dar. Od začetka krščanske skupnosti
je glede tega obstajala določena skušnjava. Namreč skušnjava, da bi iskali moč drugje
in ne v zastonjskosti, medtem ko se moč nahaja v zastonjskosti evangelija. V Cerkvi
je vedno obstajala ta skušnjava, je ponovil papež. Opozoril je, da to ustvarja zmešnjavo,
kajti na ta način se zdi, da je oznanjevanje prozelatizem, kar pa ni prava pot. Gospod
nas je namreč poslal oznanjat in ne izvajat prozelitizem, je poudaril Frančišek in
spomnil na besede Benedikta XVI., da namreč Cerkev ne raste zaradi prozelitizma, ampak
zaradi privlačnosti. In privlačnost izhaja iz pričevanja tistih, ki iz zastonjskosti
oznanjajo zastonjskost zveličanja.
»Vse je milost. Vse,« je poudaril
papež Frančišek. »In katera so znamenja, da apostol živi to zastonjskost? Obstajajo
mnoga,« je odgovoril in navedel dve. Prvo znamenje je revščina: »Oznanjevanje
evangelija mora hoditi po poti revščine. Pričevanje o tej revščini pomeni,
da nimam bogastva, moje bogastvo je samo dar, ki sem ga prejel, Bog. Ta zastonjskost,
to je naše bogastvo! In ta revščina nas rešuje pred tem, da bi postali organizatorji,
podjetniki. Dejavnosti Cerkve je treba nadaljevati, a z ubogim srcem, ne s srcem investitorja
in podjetnika.« Cerkev po papeževih besedah ni nevladna organizacija. Je nekaj
drugega, bolj pomembnega; rodi se iz te zastonjskosti; sprejme se jo in se jo naprej
oznanja. Revščina je torej prvo od znamenj te zastonjskosti, drugo pa je sposobnost
hvaljenja. Ko apostol ne živi zastonjskosti, izgubi tudi sposobnost slavljenja Gospoda.
Slaviti Gospoda je namreč zastonjska molitev: ne prosimo, samo slavimo.
Revščina
in slavljenje Gospoda sta torej dve znamenji, da apostoli živijo zastonjskost, je
ponovil papež Frančišek: »Ko apostoli želijo ustvariti bogato Cerkev in Cerkev,
ki je brez zastonjskega slavljenja, se Cerkev stara, postane nevladna organizacija,
Cerkev nima življenja.« Pridigo je sklenil z molitvijo: »Danes prosimo Gospoda
za milost, da bi prepoznali to zastonjskost: Zastonj ste prejeli, zastonj dajajte.
Priznati to zastonjskost, ta Božji dar. In nadaljevati evangeljsko pridiganje z zastonjskostjo.«