V Vatikanu sta se srečala papež Frančišek in italijanski predsednik Napolitano
VATIKAN (sobota, 8. junij 2013, RV) – V Vatikanu je danes potekalo prvo uradno
srečanje papeža Frančiška in italijanskega predsednika Giorgia Napolitana. Spremljala
ga je delegacija, katere del sta bila tudi italijanska zunanja ministrica Emma Bonino
in italijanski veleposlanik pri Svetem sedežu Francesco Maria Greco. Po začetnem uradnem
sprejemu sta papež in italijanski predsednik nekaj časa namenila zasebnemu pogovoru,
nato pa sta sledila govora.
Frančišek je med drugim dejal, da je cilj dialoga
med Italijo in Svetim sedežem blaginja italijanskega naroda. Ta dialog je skozi zgodovino
imel edinstveno vlogo v Evropi in svetu. V tem smislu je Italija lahko zgled v skupnosti
narodov, je dejal papež. Nadaljeval je, da se v Italiji sodelovanje med državo in
Cerkvijo, ki je bilo vedno usmerjeno v interes naroda in družbe, uresničuje v vsakodnevnem
odnosu med civilnimi in katoliškimi instancami, ki jih predstavljajo škofje s svojimi
organizmi, predvsem pa rimski škof.
Papež je tudi spomnil, da letos poteka
1700-letnica Milanskega edikta, ki ga mnogi vidijo kot simbol prve potrditve načela
verske svobode. Pred stotimi leti je praznovanje te obletnice pomenilo nov korak v
zgodovini, ki je priznal prispevek katoličanov pri izgradnji italijanske družbe, prispevek,
ki je še vedno pomemben za narod. O verski svobodi v današnjem svetu je papež povedal,
da se ji pogosteje pritrjuje kot pa se jo uresničuje. Deležna je groženj in neredko
tudi kršitev, kar predstavlja resno zaskrbljenost in na kar bi se države morale ustrezno
odzivati ter na vsako kršitev odgovoriti z uveljavljanjem dostojanstva človeške osebe.
Zaščita in pospeševanje verske svobode je po papeževih besedah dolžnost vseh. Ta splošna
zaščita verske svobode kot moralnega dobrega je tudi zagotovilo za rast in razvoj
celotne skupnosti, je zatrdil Frančišek.
Spregovoril je tudi o veliki globalni
krizi in njenih posledicah. Kot je dejal, je temeljnega pomena zagotoviti in razvijati
zasnove demokratičnih ustanov, h katerim so v preteklih desetletjih na odločen, lojalen
in ustvarjalen način prispevali italijanski katoličani. V tem kriznem trenutku je
po papeževih besedah nujno, da se posebno med mladimi na nov način obravnava politično
udejstvovanje in da verniki in neverni skupaj sodelujejo v pospeševanju družbe, kjer
je nepravičnost presežena ter vsaka oseba sprejeta in lahko prispeva k skupnemu dobremu
v skladu z lastnim dostojanstvom in sposobnostmi. Tudi na civilnem področju drži to,
kar nam zagotavlja vera, da namreč ni treba nikoli izgubiti upanja, je nadaljeval
papež Frančišek in spomnil na Benedikta XVI., ki je večkrat poudaril, da mora sedanja
kriza biti priložnost za prenovitev bratskih človeških odnosov. Tudi italijanski narod,
ki zajema iz bogatega krščanskega izročila in iz zgledov mnogih oseb, lahko in mora
preseči vsak spor, rasti v pravičnosti in miru ter tako še naprej opravljati svojo
vlogo v evropskem in svetovnem okviru.
Predsednik Napolitano se je v svojem
govoru prav tako dotaknil težkih razmer, ki jih živi Italija. Med drugim je dejal,
da je prišel čas za premislek in spremembo, za solidarnost in pravičnost. Nova vizija
glede gospodarskega in družbenega razvoja je nujna za vso Evropo. Sprememba v Italiji
se po Napolitanovih besedah mora dotakniti tudi razširjenega obnašanja, ki se je oddaljilo
od duhovnih in moralnih vrednot, ki edine lahko navdihnejo iskanje trajnih rešitev
za probleme.
Po srečanju s papežem Frančiškom, se je Napolitano sestal tudi
z vatikanskim državnim tajnikom kardinalom Tarcisijem Bertonejem in nadškofom Dominiquom
Mambertijem, tajnikom za odnose z državami. Kot so sporočili s tiskovnega urada Svetega
sedeža, so bili med pogovori izpostavljeni dobri odnosi med obema državama. Posebej
so govorili o družbenih razmerah v Italiji in prispevku katoliške Cerkve v državi.
Z obeh strani je bila izražena pripravljenost, da se nadaljuje konstruktivno sodelovanje
na bilateralni ravni in v okviru mednarodne skupnosti, predvsem kar se tiče pospeševanja
in zaščite verske svobode. Napolitano je obisk v Vatikanu sklenil v baziliki sv. Petra,
kjer se je zaustavil v kapeli z Michelangelovim kipom Pietà. Spomnimo, da sta se Frančišek
in Napolitano že srečala 19. marca letos, ko se je italijanski predsednik udeležil
svete maše ob začetku Frančiškove petrinske službe in nato novega papeža tudi pozdravil
in mu voščil.