Nadškof Sistach: Laičnost ne pomeni zanikati versko razsežnost v javnem družbenem prostoru

RIM (četrtek, 30. maj 2013, RV) – V Rimu so včeraj predstavili knjigo z govori barcelonskega nadškofa Luisa Martineza Sistacha, ki jih je imel v letih od 1986 do 2013. Knjigo je pod naslovom Kristjani v družbi dialoga in sobivanja izdala vatikanska založba. Na predstavitvi je bil tudi sam nadškof Sistach, ki je v nagovoru spomnil na pomemben prispevek Cerkve v družbi. Poudaril je, kako pomembno je razlikovati med laičnostjo države in laično družbo. Laičnost države je v službi pluralistične družbe, ki ne zanika versko razsežnost. Laična družba pa nasprotno pomeni družbeno zanikanje verskega fenomena oziroma zanikanje pravice do življenja vere v javnem prostoru. To pa je nasprotno laičnosti države, je na predstavitvi knjige dejal barcelonski nadškof.

Cerkev, ki je daleč od tega, da bi se zapirala vase in se odpovedala delovanju, mora ohranjati svojo živost in razvijati svoj dinamizem. Kristjani morajo dati pozitivne in prepričljive odgovore na pričakovanja in vprašanja ljudi. Če bomo to znali, bo Cerkev lahko dala velik prispevek našim državam, je nadaljeval nadškof. Pluralistična družba, v kateri živimo, hoče kristjanom in Cerkvi dodeliti njim lasten prostor v teh novih družbeno-kulturnih razmerah, ne da bi upoštevala, da to pomeni izgubo lastne identitete. Res je, da Cerkev ne more drugim vsiljevati svoje resnice. Družbena in javna pomembnost krščanske vere se mora izogibati zahtevam kulturne hegemonije; vera se namreč ne vsiljuje, ampak se ponudi. To torej ne pomeni, da Cerkev ne sme družbi ponuditi vero, skupaj z vsem, kar je povezano z uresničevanjem oznanjevanja evangelija. Predstavitev Jezusovega sporočila na jasen in zvest način je po nadškofovih besedah prednostna naloga Cerkve v družbi.

Preroški glas Cerkve o družinskem, družbenem in političnem življenju torej ne bi smel motiti nikogar v družbi, tudi ko nasprotuje splošno razširjenim in sprejetim mnenjem. Konformizem Cerkve bi namreč družbo prikrajšal za starodavno modrost, ki mo jo prejeli od zgoraj in ki je bila navzoča in dejavna v samih koreninah naše antropologije in naše zgodovine, je poudaril nadškof Sistach. Dodal je, da država ne more ignorirati obstoja verskega fenomena v družbi. Pretvarjati se, da mora laična država delovati, kot da vera – tudi kot organizirano družbeno telo – ne obstaja, bi pomenilo odriniti jo na rob družbene stvarnosti. Temeljni problem laicizma, ki iz javnega prostora izključuje versko razsežnost, je v tem, da hoče organizirati družbo, ki ni realna družba. Vera ali nevernost sta predmet izbire, ki jo državljani morajo opraviti v družbi, še posebej v družbi, ki je glede na svoj kulturni pluralizem povezana z verskim dejstvom. Država je laična, družba pa ni, je poudaril barcelonski nadškof.

Audio: