Predsednik Papeškega sveta za družino končal obisk v Argentini in Čilu
VATIKAN (torek, 28. maj 2013, RV) – Predsednik Papeškega sveta za družino
Vincenzo Paglia je zaključil pastoralni obisk v Latinski Ameriki. Od 21. do 26. maja
se je mudil v Argentini in Čilu, spremljala pa ga je nekaj članska delegacija. Kot
je sam zatrdil pred odhodom, se je odpravil »na konec sveta, od koder je Sveti
Duh poklical papeža, pastirja vesoljne Cerkve«. Obenem je bil obisk tudi priložnost,
da se zahvali latinskoameriški Cerkvi za »rimskega škofa, papeža Jorgeja Maria
Bergoglia, ki je prinesel svežino in toplino južnoameriških narodov kot dar prenove
za vso Cerkev«.
Msgr. Paglia je obisk začel v Argentini. Med drugim je
imel govor na Argentinski katoliški univerzi v Buenos Airesu, s čimer je obeležil
30. obletnico Listine pravic družine, ki je nekaj dni prej bila izdana v petih različnih
jezikih. Msgr. Paglia je v svojem govoru dejal, da »se družina kot družbena dinamika
danes bolj kot kdaj koli prej kaže v nejasni in popačeni podobi. Ne
gre toliko za predstavo o družini v krizi, ampak za predstavo o njeni družbeni nujnosti.
Razmere, ki so se jasno izkristalizirale v zadnjih desetletjih predvsem na Zahodu,
nas obvezujejo, da upoštevamo nek nov fenomen. Družina kot taka ni zanikana, ampak
se z njo povezujejo takšni življenjski načini in izkušnje odnosov, ki
so z družino le na videz združljivi, v resnici pa jo rušijo.« Sicer pa je msgr.
Paglia v Argentini obiskal tudi družine, ki so jih aprila prizadele velike poplave.
Papeški svet za družino jim namreč pomaga preko posebnega projekta, namenjenega ravno
družinam v stiski. Predsednik sveta se je v Buenos Airesu srečal še s tamkajšnjim
novim nadškofom Aureliem Poliem, ki je nasledil papež Frančiška, nato pa tudi z odgovornimi
za pastoralo družine pri Argentinski škofovski konferenci.
Prva dva dneva
v Čilu sta bila namenjena predvsem akademskemu svetu. Delegacija Papeškega sveta za
družino se je najprej mudila na katoliški univerzi v Santiago de Chile, kjer je msgr.
Paglia poudaril pomen kulturnega in pastoralnega delovanja, da bi tako družina lahko
ponovno postala ideal za mlade generacije. »Nujno je,« je zatrdil, »da akademske
ustanove odločno dokazujejo, da je resničen družbeni vir samo
takšna družina, ki je utemeljena na zakonski zvezi med enim moškim in eno žensko,
osnovana na vzajemnosti in dopolnjevanju obeh spolov ter odprta za rojevanje in vzgojo
otrok.«