Med jutranjo mašo papež poudaril, da hoja za Jezusom ni karierizem
VATIKAN (torek, 28. maj 2013, RV) – Papež Frančišek je med jutranjo mašo dejal,
da Jezusovo oznanilo ni nek premaz, patina, ampak gre v notranjost, v srce in nas
spreminja. S papežem sta zjutraj v kapeli Doma s. Marte somaševala Rino Fisichella
in Jose Octavio Ruiz Arenas, predsednik in tajnik Papeškega sveta za pospeševanje
nove evangelizacije, navzoči pa so bili tudi drugi duhovniki in zaposleni v nekaterih
vatikanskih ustanovah.
Papež je pridigo začel s Petrovim vprašanjem, zastavljenim
Jezusu v današnjem evangeliju. Gre za vprašanje o tem, kakšna bo naša nagrada za to,
da sledimo Jezusu, in ki se dotika življenja vsakega kristjana. Jezus odgovori, da
bodo tisti, ki hodijo za njim, imeli mnogo lepih stvari, vendar sredi preganjanja,
je pojasnjeval Frančišek. Jezusova pot je pot ponižanja, ki se konča na križu. Vedno
bodo težave, preganjanja, kajti Jezus je po tej poti hodil pred nami. Ko kristjan
nima težav v življenju, ko gre vse dobro, pomeni, da nekaj ni v redu, je poudaril
papež Frančišek. Morda je postal velik prijatelj svetnega duha, posvetnosti. In ravno
to je za kristjana velika skušnjava. »Slediti Jezusa, a samo do določene mere;
slediti Jezusa kot neko kulturno obliko. Sem kristjan, imam to kulturo … A
brez resnične hoje za Jezusom, brez hoje po njegovi poti. Če se sledi
Jezusu kot neki kulturni ponudbi, se to pot uporabi za hojo navzgor, za dosego večje
oblasti. In zgodovina Cerkve je polna tega,« je dejal papež Frančišek in dodal,
da je najti tudi kakšnega duhovnika in škofa. »So nekateri, ki mislijo, da slediti
Jezusu pomeni ustvariti si kariero,« je zatrdil.
Mnogi kristjani mislijo,
da je dobro slediti Jezusu, ker tako lahko naredijo kariero, lahko napredujejo, je
nadaljeval papež. Vendar to ni pravi duh, ampak je drža Petra, ki govori o karieri,
Jezus pa mu odgovori: Ja, dal ti bom vse – sredi preganjanja. Iz Jezusove poti ne
moremo odstraniti križa: vedno je tam. Pa vendar, je pojasnil papež Frančišek, to
ne pomeni, da mora kristjan sebi delati slabo. Kristjan sledi Jezusu iz ljubezni,
in kadar se Jezusa sledi zaradi ljubezni, ljubosumnost hudiča dela mnoge stvari. Duh
sveta namreč ne prenese pričevanja. »Pomislite na mater Terezijo. Kaj pravi duh
sveta o materi Tereziji? 'O, blažena Terezija je lepa žena, naredila je mnogo lepih
stvari za druge.' Duh sveta nikoli ne pravi, da je blažena Terezija vse dni,
mnogo ur bila v čaščenju. Nikoli. Kot da je krščansko bivanje nek premaz,
patina krščanstva.Jezusovo oznanilo ni patina: Jezusovo oznanilo gre do kosti,
do srca, gre v notranjost in nas spreminja. In to duh sveta ne prenese in zato pride
do preganjanj,« so bile papeževe besede.
Kdor zapusti lastno hišo, lastno
družino, da bi sledil Jezusu, je nadaljeval Frančišek, bo prejel stokrat več že zdaj,
v tem času. Stokrat več, skupaj s preganjanji. In tega ne smemo pozabiti, je poudaril
papež. »Hoja za Jezusom je ravno to: iz ljubezni iti z Njim, za Njim; ista hoja,
ista pot. Duh sveta tega ne bo prenesel in nam bo povzročal trpljenje, a
trpljenje kot ga je doživel Jezus. Prosimo za to milost,« je papež sklenil pridigo,
»slediti Jezusu po poti, ki nam jo je on pokazal in nas je naučil. To
je nekaj lepega, kajti nikoli nas ne pusti samih. Nikoli! Vedno je z nami.«