S papežem Frančiškom skozi minuli teden

VATIKAN (nedelja, 26. maj 2013, RV) – »Prinašati evangelij pomeni oznanjevati in mi sami prvi živeti spravo, odpuščanje, mir, edinost, ljubezen, ki nam jo podarja Sveti Duh.« Tako je papež Frančišek poudaril med sredino splošno avdienco. Katehezo je pretekli teden sicer posvetil odnosu med Svetim Duhom in življenjem Cerkve. Sveti Duh je tisti, ki vodi korake Cerkve k Resnici. Brez njegovega delovanja ne bi mogla živeti in ne bi mogla uresničevati zaupanega ji poslanstva, ki je oznanjevanje.

Dva učinka delovanja Svetega Duha
Delovanje Svetega Duha ima dva učinka, je med sredino katehezo dejal papež. Prvi je »edinost« oziroma »občestvo«. Na binkoštni dan so bile namreč presežene delitve in začel se je »nov jezik«, ki ga lahko razumejo vsi: »Jezik Duha, jezik evangelija, je jezik občestva, ki vabi k preseganju zaprtosti in ravnodušnosti, delitev in nasprotovanj.« Drugi učinek delovanja Svetega Duha, ki ga je omenil papež Frančišek, pa je pogum. In sicer »pogum za oznanjevanje novosti Jezusovega evangelija vsem z odkritostjo, povzdignjenim glasom, ob vsakem času in na vsakem kraju«. Oznanjevanje Jezusa nas dviguje, daje nam veselje. Medtem ko nam sebičnost prinaša grenkobo in žalost.

Glasba te hiše je ljubezen
»Glasba te hiše je ljubezen«. Te besede je papež Frančišek izgovoril pretekli torek, ko je obiskal sprejemno hišo Marijin dar, ki jo vodijo Misijonarke ljubezni. Le-tem je med drugim dejal, da »ponavzočajo ljubezen, ki jo Cerkev izkazuje ubogim«. Tako je potrdil njihovo nesebično delo, ki zahteva »priklanjanje tistim, ki so nujni pomoči« in »povijanje ran, še posebej duhovnih«. Oskrbovancem hiše Marijin dar pa je papež dejal: »Vi, dragi bratje in sestre, ste Jezusovo obličje. Hvala. Vi 'dajete' možnost vsem, ki delujejo v tej hiši, da služijo Gospodu v vsakomur, ki je v težavah, in ki potrebuje pomoč.«

Biti pastirji pomeni vlivati upanje
»Biti pastirji pomeni vsak dan verjeti v milost in moč, ki prihajata k nam od Gospoda, navkljub našim šibkostim, in dokončno prevzeti odgovornost hoje pred čredo, odrešeni bremen, ki zavirajo zdravo apostolsko urnost.« Tako je sveti oče nagovoril člane Italijanske škofovske konference med meditacijo, ko je v četrtek v baziliki sv. Petra vodil slovesnost izpovedi vere. Škofom je nato dejal še, da biti pastirji pomeni tudi biti pripravljeni hoditi sredi črede in za njo. Pomeni biti zmožni poslušati tiho pripoved trpečega in podpirati korak tistega, ki se boji, da ne bo zmogel. Pomeni vlivati upanje.

Smo ena sama človeška družina
»Smo ena sama človeška družina, ki v mnogoterosti svojih razlik hodi proti edinosti, s tem da ceni solidarnost in dialog med narodi,« je zatrdil papež Frančišek, ko se je v petek srečal z udeleženci plenarnega zasedanja Papeškega sveta za pastoralo migrantov in potujočih. Spodbudil jih je, naj nadaljujejo pot služenja najrevnejšim in družbeno izključenim bratom. V nadaljevanju pa jim je še dejal: »Cerkev je mati in njena materinska pozornost se izraža s posebno nežnostjo in bližino do tistega, ki je prisiljen bežati iz lastne domovine in živi med izkoreninjenostjo in integracijo.«

Vrniti se moramo k središčnosti človeka
Papež Frančišek se je včeraj srečal s člani Fundacije Centesimus Annus Pro Pontifice. V nagovoru je spomnil na solidarnost. Ta ni več le navadna pomoč najrevnejšim, ampak pomeni globalni premislek o celotnem sistemu, iskanju poti, da se ga reformira in popravi v skladu s temeljnimi človekovimi pravicami. Besedi solidarnost, ki je ni videti v svetu gospodarstva, je treba povrniti njeno družbeno vlogo. »Pozabljalo se je in se še vedno pozablja, da onkraj trgovskih poslov, logike in meril obstaja človeško bitje in obstaja nekaj, kar pripada človeku kot človeku na podlagi njegovega temeljnega dostojanstva: dati mu možnost dostojnega življenja in aktivne soudeleženosti pri skupnem dobrem,« je dejal papež. »Moramo se vrniti k središčnosti človeka, k bolj etičnemu pogledu na dejavnosti in človeške odnose, brez strahu, da bi karkoli izgubili.«

Papeževe jutranje maše
V preteklem tednu so se nadaljevale tudi jutranje maše papeža Frančiška, med katerimi je vernikom v premislek vedno pustil nekaj poudarkov. V ponedeljek je tako izpostavil pomen molitve. Ponižna, srčna in močna molitev dela čudeže, je zatrdil. V torek je spregovoril o služenju, ki je edina resnična oblast v Cerkvi: »Za kristjana iti naprej, napredovati pomeni ponižati se.« To je zlato pravilo, je še dodal papež. Poudarek njegove pridige v sredo je bilo počelo, da »delati dobro« povezuje človeštvo. Dan kasneje je spomnil, da morajo kristjani širiti »sol vere, upanja in ljubezni«. Paziti moramo, da naša sol ni brezokusna in da ne postanemo »muzejski kristjani«. V petek je papež Frančišek pri jutranji maši spodbudil, da bi zunanje in notranje pritiske prenašali s potrpežljivostjo in jih premagovali z ljubeznijo. Včeraj pa je opozoril, da se v Cerkvi ne sme biti kontrolorji vere, ampak naj se vero ljudem olajša.

Audio: