Frančišek med jutranjo mašo: Velikokrat smo kontrolorji vere, namesto da bi ljudem
vero olajšali
VATIKAN (sobota, 25. maj 2013, RV) – Velikokrat smo kontrolorji vere, namesto
da bi ljudem vero olajšali. Tako je dejal papež Frančišek med jutranjo sveto mašo
v Domu sv. Marte, ko je izhajajoč iz današnjega evangelija opozoril, da ljudje v Cerkvi
pogostokrat naletijo na zaprta vrata. Markov evangelij pripoveduje, kako so ljudje
Jezusu prinašali otroke, da bi jih blagoslavljal, učenci pa so jih grajali. A Jezus
se je ob tem vznejevoljil in jim rekel, naj otroke pustijo in jim ne branijo, da prihajajo
k njemu, kajti za take je božje kraljestvo.
Papež Frančišek je dejal, da je
vera Božjega ljudstva preprosta vera, morda je vera brez teologije, ampak ima v sebi
teologijo, ki se ne moti, kajti v sebi ima Svetega Duha. Prvi in drugi vatikanski
koncil pravita, da se sveto Božje ljudstvo ne more zmotiti v verovanju, je dejal papež
in pojasnil s primerom: Če želiš vedeti, kdo je Marija, pojdi k teologu in ti bo to
dobro razložil. A če želiš vedeti, kako Marijo ljubiti, pojdi k Božjemu ljudstvu,
ki te bo o tem bolje poučilo. Božje ljudstvo se vedno približa, da bi Jezusa kaj prosilo;
včasih je v tem zelo vztrajno, a to je vztrajnost tistega, ki veruje. Frančišek se
je spomnil dogodka, ko je ponižna žena nekega duhovnika prosila blagoslova. Ta jo
je vprašal, ali je bila pri maši in ji nato dobro pojasnil vso teologijo blagoslova
med mašo. Žena se je zahvalila in ko se je duhovnik oddaljil, je prosila drugega,
naj jo blagoslovi. Vse tiste besede niso vstopile vanjo, kajti potrebovala je nekaj
drugega, potrebovala je, da se je dotakne Gospod. »To je vera, ki jo vedno najdemo,
in to vero daje Sveti Duh. Mi jo moramo olajšati in ji pomagati rasti,« je poudaril
papež.
Spomnil je na svetopisemski prizor slepega moža, ki je vpil za Gospodom:
Jezus, Davidov sin, usmili se me. Učenci so ga hoteli utišati, a on je še bolj vpil,
kajti veroval je v Jezusa. Sveti Duh je v njegovo srce položil vero. Ostali pa, kot
da so mu govorili: H Gospodu se ne kriči, protokol tega ne dovoljuje, on je vendar
druga oseba Trojice. Frančišek je ob tem spomnil na mnoge dobre kristjane, ki pa pogostokrat
zapirajo vrata Cerkve. Ponovno je nazorno pojasnil, kako se pogosto zgodi, da na župnijo
pride mladi par, ki se želi poročiti, a namesto, da bi se tega razveselili in se zahvalili
za novo zakonsko zvezo, se ju najprej prosi potrdilo o krstu in navede cena maše.
Naletijo na zaprta vrata. »Veliko krat smo kontrolorji vere, namesto da bi olajšali
vero ljudi,« je poudaril Frančišek. To je skušnjava, da bi se polastili Gospoda,
je nadaljeval in navedel drug primer. Mlada mamica gre na župnijo, ker želi krstiti
svojega otroka. In ji odgovorijo, da tega ne more, ker ni poročena. To dekle, ki je
imelo pogum in je obdržalo svojega otroka, najde zaprta vrata. »To ni prava gorečnost.
Oddaljuje od Gospoda. Ne odpira vrata,« je izpostavil papež in nadaljeval,
da kadar sami delamo tako, ne delamo dobro ljudem, Božjemu ljudstvu. »Jezus je
postavil sedem zakramentov in mi s takšno držo postavljamo osmega: zakrament pastoralne
carine.« Jezus je ogorčen, kadar vidi kaj takega, je poudaril Frančišek, kajti
trpi njegovo zvesto ljudstvo, ki ga zelo ljubi.
»Pomislimo danes na Jezusa,«
je sklenil pridigo sveti oče, »ki vedno želi, da se mu vsi približamo; pomislimo
na sveto Božje ljudstvo, preprosto ljudstvo, ki se želi približati Jezusu; pomislimo
na vse kristjane dobre volje, ki se zmotijo in, namesto da bi odpirali vrata, jih
zapirajo. Prosimo Gospoda, da bi vsi tisti, ki se približajo Cerkvi, našli
odprta vrata in bi srečali Jezusovo ljubezen. Prosimo za to milost.«